| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
REDČENJE CVETJA IN PLODIČEV PRI JABLANI (Malus domestica B.) SORTE 'FUJI'
Bojan Fajs, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nasadu jablan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, nasad Pohorski Dvor, smo v letu 2005 izvedli poskus kemičnega redčenja cvetov in plodičev sorte 'Fuji', posajene na šibki podlagi M9. Starost nasada je 6 let. Poskus redčenja smo zastavili v sedmih naključnih blokih z devetimi obravnavanji. 1. Neredčeno, 2. Ročno redčenje junij, 3. Etephon 200 ppm odprt prvi cvet, 4. NAD 100 ppm konec cvetenja, 5. BA 150 ppm debelina plodičev(8-10mm), 6. BA 150 ppm debelina plodičev(13-15mm), 7. Etephon 200 ppm+BA 150 ppm pričetek cvetenja, 8. NAD 100 ppm +BA 150 ppm konec cvetenja, 9. BA 150 ppm debelina plodičev (8-10mm). Poskusna drevesa smo škropili z nahrbtno škropilnico do točke omočenosti. Najmočnejše redčenje smo ugotovili z aplikacijo sredstev Etephon 200 ppm+BA 150 ppm (obravnavanje št. 7), kar se je izrazilo v številu plodov na drevo. Pri ugotavljanju debeline plodov (>70 mm) prvega kakovostnega razreda je statistična razlika BA 150 ppm v kombinaciji pri debelini plodičev 8 do 10 mm.
Ključne besede: jablana, Fuji, kemično redčenje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1878; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (724,53 KB)

22.
Gnojenje z različnimi gnojili na utrujenih tleh v nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala'
Nejc Verbančič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih sredstev, ki se v sadjarstvu uporabljajo za namen t.i. obnove tal pred replantacijo nasada jablan, pri sorti 'Gala' pri klasični dolgi in kratki rezi. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval 5 različnih obravnavanj (uporaba gnojila KAN, gnojila apneni dušik, kombinacije gnojil KAN + mleti apnenec, kombinacije gnojil in aktivatorjev tal KAN + kompost + PRP SOL + PRP EBV in kombinacija gnojil KAN + kompost). Rezultati naše raziskave so pokazali pozitiven vpliv sredstev PRP na maso pridelka, pridelek 1. kakovostnega razreda, število plodov 1. kakovostnega razreda, specifični pridelek in gostoto pridelka pri dolgi rezi. Pri kratki rezi smo pri teh parametrih zabeležili pozitiven vpliv samo pri obravnavanju, kjer smo uporabili gnojilo KAN v kombinaciji s kompostom. Pri nobenem obravnavanju nismo potrdili statistično značilnega vpliva na trdoto mesa plodov ter na škrobni indeks in Streifov indeks zrelosti, neodvisno od oblike rezi.
Ključne besede: jablana, ‘Gala’, gnojenje, replantacija, rez, pridelek
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1631; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (622,71 KB)

23.
PRIMERNOST UPORABE DUŠIKOVIH GNOJIL PRI ČEŠNJI SORTE 'SUMMIT'
Gregor Tomše, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v okviru diplomskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvajali gnojilni poskus na pet let starih češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv odmerka in časa gnojenja z gnojilom KAN na rast in rodnost češenj ter kakovost pridelka. Postavili smo dvofaktorski poskus, kjer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oz. 120 kg N/ha), drugi faktor pa čas gnojenja (spomladi, jeseni). Poskus je zajemal 4 različna obravnavanja; 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno neposredno po cvetenju, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje jeseni, spomladi, neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki in termini gnojenja niso statistično značilno vplivali na noben spremljani parameter rasti, rodnosti in kakovosti plodov, razen na vsebnost suhe snovi v plodovih; večji odmerek (120 kg N/ha) in čas gnojenja spomladi sta povečala vsebnost topne suhe snovi v primerjavi z odmerkom 80 kg N/ha in gnojenjem v jeseni. Opazili smo tudi vpliv časa gnojenja in odmerka dušika na obarvanost plodov; pri uporabi manjšega odmerka dušika je gnojenje spomladi imelo za posledico svetlejše plodove v času obiranja (parameter L*). Potrdili smo tudi pozitivni vpliv manjšega odmerka dušika, dodanega spomladi, na intenzivnejšo rdečo obarvanost plodov (barvni parameter a*). Kljub temu da nismo potrdili statistično značilnih razlik pri parametrih površina preseka debla (cm²) in skupni pridelek (kg/drevo), smo zabeležili trend večje rasti in rodnosti češenj pri uporabi 80 kg N/ha, neodvisno od časa gnojenja.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1610; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (792,28 KB)

24.
POMEN ČASA IN NAČINA REZI ZA VZPOSTAVITEV FITZIOLOŠKEGA RAVNOTEŽJA PRI JABLANI GOJITVENE OBLIKE ZELO VITKO VRETENO
Rafko Planinc, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V dvoletnem poskusu (2006–2007) smo na lokaciji Blanca in Loka pri Zidanem Mostu spremljali vpliv časa in jakosti rezi na jablani (Malus domestica B.) sort 'Zlati delišes' in 'Braeburn'. V poskus je bilo vključenih 8 različnih kombinacij rezi (v nadaljevanju obravnavanj): 1 – standardna zimska rez, 2 – standardna zimska rez + junijska rez, 3 – standardna zimska rez + rez po obiranju, 4 – standardna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju, 5 – delna zimska rez, 6 – delna zimska rez + junijska rez, 7 – delna zimska rez + rez po obiranju, 8 – delna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju. Ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanju 8 najbolj povečal prirast debel, kar je imelo za posledico tudi večji volumen dreves na sorti 'Zlati delišes'. Jakost rezi je bila v pozitivni korelaciji z vsebnostjo suhe snovi pri sorti 'Zlati delišes' v obeh letih poskusa (2006–2007) ter z večjo maso in trdoto mesa plodov v letu 2006. Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti na sorti 'Zlati delišes'. Na sorti 'Braeburn' ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanjih 5, 6, 7 najbolj povečal prirast debel, tudi tu je bila posledica večji volumen dreves. Na sorti 'Braeburn' je jakost rezi bila v pozitivni korelaciji z maso posameznega ploda, suho snovjo, sočnostjo, trdoto mesa plodov in titracijsko kislino, izražena kot jabolčna v prvem letu poskusa (2006), v drugem letu (2007) pa je bila v pozitivni korelaciji samo z maso ploda (statistično značilne razlike). Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti pri omenjen sorti.
Ključne besede: sadjarstvo, jablana, čas rezi, jakost rezi, kombinacija rezi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1316; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

25.
HRANILA V VLOGI REGULATORJEV KAKOVOSTI PLODOV JABLAN
Metka Hrastovec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru diplomskega dela smo v letu 2010 na plodovih jablan sorte 'Gala' spremljali razvoj pigmentov klorofila in antocianov med zorenjem kot posledico fertirigacije z gnojilom Kristalon, Urea ter Polyfeed. Razvoj pigmentov smo spremljali s pomočjo prenosnega spektrofotometra PA1101 v večdnevnih razmikih v obdobju med 21. 7 in 8. 9. 2010. V poskus je bilo vključenih 180 plodov dreves, na katerih smo izvajali fertirigacijo ter 180 plodov kontrolnih dreves, kjer le-ta ni bila izvajana. Spektralne meritve barve povrhnjice plodov so potekale na vseh izbranih plodovih v nasadu, kjer smo nato za vsak posamezen termin merjenja odvzeli po 20 plodov vsakega obravnavanja in na njih opravili meritve klasičnih parametrov zrelosti (trdota mesa plodov, topna suha snov, škrobni indeks). Ugotavljamo, da fertirigacija z omenjenimi gnojili ni pokazala statistično značilnega vpliva na parametra NDVI ter NAI kljub temu, da so bile vrednosti za parameter NDVI v času tehnološke zrelosti nekoliko višje pri plodovih s fertirigiranih dreves. Nasprotno velja za parameter NAI. Pri vrednotenju standardnih parametrov zrelosti prav tako nismo dokazali statistično značilnega vpliva fertirigacije.
Ključne besede: jablana, 'Gala', fertirigacija, spektrofotometer, zrelost, barva
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1645; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

26.
VREDNOTENJE PARAMETROV RASTI IN RODNOSTI JABLANE KOT POSLEDICE GNOJENJA Z RAZLIČNIMI ODMERKI DUŠIKA
Marjeta Arzenak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pri poskusu, ki je potekal v letu 2011 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, smo pri jablanah sorte 'Gala' ugotavljali odzivnost sorte na gnojenje z dušikom mineralnega in organskega izvora. Aplicirali smo tri mineralna gnojila: KAN, Urea in Apneni dušik ter gnojili Biosol in Plantella Organik, ki sta organskega izvora. Uporabili smo dva različna odmerka dušika: 60 kg N/ha ter 120 kg N/ha. Za primerjavo smo imeli parcelo brez dodanih dušikovih gnojil. Ugotovili smo, da gnojenje z dušikovimi gnojili vpliva na povečanje bujnosti rasti in da ta korelira z odmerkom dušika (predvsem mineralnega izvora), kar pa ni podatek, ki bi ga potrdili za količino pridelka. V poskusu smo potrdili tudi pozitivni vpliv dušika na zmanjšanje pojava izmenične rodnosti jablan. Dokazali smo, da lahko organska gnojila nadomestijo mineralna gnojila, brez vidnih posledic za količino in kakovost pridelka.
Ključne besede: jablana / gnojenje / dušik / rast / pridelek / kakovost
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1405; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (619,80 KB)

27.
TEHNIKE REZI V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABOLK SORTE 'TOPAZ'
Martin Podkrajšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2005 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus različnih načinov rezi na jablanah sorte 'Topaz'. V poskus je bilo vključeno 80 dreves. Poskus je vključeval štiri obravnavanja: standardno rez (kontrolo), standardno rez s »čehanjem«, standardno rez z upogibanjem in kombinirano rez, ki je vsebovala kombinacijo vseh treh predhodnih rezi. V poskusu je bila spremljana bujnost rasti, intenzivnost cvetenja, velikost in kakovost pridelka. Ob obiranju je bil pridelek stehtan in razvrščen v kakovostna razreda glede na premer plodov (pod 65 mm in nad 65 mm), in glede na obarvanost (delež krovne barve od 30 % do 50 % in nad 50 %). Ugotovljeno je bilo, da omejevanje apikalne dominance vpliva na zmanjšanje bujnosti drevesa, kar posledično vpliva na večje število boljše obarvanih in večjih plodov. Različni načini rezi pri sorti jabolk 'Topaz' na notranjo kakovost plodov niso imeli signifikantnega vpliva.
Ključne besede: jablana / rez / 'Topaz' / kakovost / obarvanost plodov
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2584; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (986,56 KB)

28.
VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA KAKOVOST PLODOV IN RAZRAŠČENOST KORENINSKEGA SISTEMA JABLANE Malus domestica Borkh SORTE BREBURNE
Srečko Ocvirk, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vpliv aktivatorjev tal na kakovost plodov jablane Malus domestica Borkh. sorte 'Braeburn' UDK: 634.11:631.4:577.17(043.2)=163.6 Od leta 2008 dalje je polovica nasada jablan sorte 'Braeburn' gnojena z mineralom gnojilom NPK, na drugi polovici pa je bil uporabljen aktivator tal PRP sol. V letu 2015 smo izbrali 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, kjer je bil uporabljen aktivator tal PRP sol, in 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, gnojenega klasično z mineralnim gnojilom - NPK. Leta 2015 je bila sedmo leto zapored izvedena aplikacija aktivatorja tal PRP sol v količini 226 kg/ha, v obravnavanju kontrola pa s PK gnojili v količini 25 kg P2O5 in 90 kg K2O na ha. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da uporaba aktivatorja tal PRP sol statistično značilno vpliva na: obarvanost plodov, povečano trdoto mesa plodov in večje število plodov I. kakovostnega razreda. Ugotovili smo, da aktivator tal zmanjša povprečno maso plodov, na ostale parametre zrelosti in rodnosti pa nima vpliva. Aktivator tal PRP statistično značilno poveča skupno število korenin ter korenin kategorij do 2 mm in 2 do 4 mm. Ne poveča števila skeletnih korenin. Korenine pa so razporejene enakomerneje in globlje v talnem profilu do globine enega metra.
Ključne besede: Jablana / 'Braeburn' / aktivator tal / kakovost plodov / korenine
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1488; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

29.
Razvoj večkriterijskega modela za oceno naložb v okviru dopolnilnih dejavnosti
Marjeta Bizjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava je v prvi vrsti temeljila na razvoju tehnološko ekonomsko simulacijskega modela za pridelavo ekoloških jabolk in za predelavo dela teh jabolk v jabolčni sok in jabolčni kis. S pomočjo razvitega tehnološkega ekonomskega simulacijskega modela so se v nadaljevanju ocenjevali najpomembnejši ekonomski parametri, tako za jabolka kot za jabolčni sok in jabolčni kis. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta pridelava in predelava vseh analiziranih proizvodov ekonomsko in finančno upravičeni. Analiza je pokazala, da je pri pridelavi jabolk finančni rezultat 60.231,27 € (na površini 2,62 ha) in koeficient ekonomičnosti, Ke = 3,06. Pri predelavi jabolk v jabolčni sok je finančni rezultat 5.053 € in Ke = 1,42. Pri jabolčnem kisu je finančni rezultat 9.804 € Ke = 1,65. Modelna ocena parametrov naložbe je pokazala, da je investicija v predelavo jabolk (jabolčni sok in jabolčni kis) upravičena, saj je po treh letih konstantnega letnega denarnega toka pri ISD = 5,5% parameter NSV = 14.338,31 €. Na podlagi finančne analize je ocenjeno, da najvišja obrestna mera, pri kateri se bo naložba v predelavo jabolk povrnila v treh letih, 8,81 % (NSV = 11.912,94 €). Za majhne ekološke kmetije je torej priporočljivo, da pridelavo jabolk nadgrajujejo z dopolnilno dejavnostjo in si na ta način zagotovijo možnost za izboljšanje svojega dohodkovnega položaja. Večkriterijska ocena poslovnih alternativ predelave sadja z orodjem DEX-i je pokazala, da je lahko model priporočilo in pomoč pri odločanju o poslovnih alternativah.
Ključne besede: tehnološko ekonomski simulacijski model, CBA-analiza, večkriterijska odločitvena analiza, model DEX-i
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1671; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

30.
Vpliv različnih tipov protitočnih mrež na parametre kakovosti jabolk (M. domestica B.)
Marinka Brglez Sever, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na domačem posestvu v Brezju pri Oplotnici smo v letu 2015 raziskovali vpliv različnih barvnih tipov protitočnih mrež na notranjo in zunanjo kakovost plodov jabolk sorte 'Braeburn'. Obravnavanja so predstavljali različni barvni tipi mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna) ter nasad brez mreže (kontrola). Vsi tipi proučevanih protitočnih mrež so izrazito zmanjšali PAR (od 19,3 do 45,6 %), najizraziteje rdeča in modra mreža. Delež zmanjšanja PAR je bil odvisen od intenzivnosti sončnega sevanja v trenutku meritve. Glavne ugotovitve so, da se je v času tehnološke zrelosti plodov vpliv vseh barvnih tipov protitočnih mrež odrazil s konsistentno manjšo trdoto mesa plodov (izraziteje pri uporabi rdeče, modre in sive mreže), nižjim škrobnim indeksom (izraziteje pri uporabi sive, modre in črne mreže) in nižjim Streifovim indeksom pri uporabi rdeče mreže. Različni barvni tipi protitočnih mrež niso vplivali na vsebnost topne suhe snovi. Uporaba protitočnih mrež je imela pozitiven vpliv na delež plodov 1. kakovostnega razreda (premera več kot 65 mm in z več kot 50 % krovne barve), medtem ko vpliv mrež na vigor jablan ni bil potrjen. Uporaba modre, rdeče in zelene protitočne mreže je imela rahlo opazen pozitiven vpliv na pospešen razvoj krovne barve plodov (izraženo z barvnim parametrom a*), vendar so bile razlike v intenzivnosti obarvanosti plodov med obravnavanji neizrazite. Slednja ugotovitev kaže na potrebo po dodatnem preučevanju osvetlitve pod različnimi tipi barvnih protitočnih mrež in posledično vpliva na različne parametre kakovosti pridelka.
Ključne besede: jablana, protitočna mreža, PAR, kakovost, zrelost, barva
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 2294; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 2.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici