Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del o Sloveniji. Slovenija in slovenski kraji se v delih pojavijo kot književni prostor ali kot zunajliterarna snov. V teoretičnem delu je predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki, ki pomembno vplivajo na učenčevo zmožnost razumevanja literarnih besedil pri drugih predmetih, kjer učitelj uporabi leposlovna besedila kot učno gradivo. Opredeljene so tudi književne oblike in književne vrste ter kriteriji, ki so bili uporabljeni pri analizi izbranih književnih del. V osrednjem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del, v katere so vključeni Slovenija, njena zgodovina, slovenski kraji ali drugi načini povezovanja s Slovenijo in slovensko kulturo. Kriteriji, ki so uporabljeni v analizi, so literarni liki, književni prostor, književni čas, snov, vrsta pripovedovalca in pomen Slovenije v delu. Analize so pokazale, da se v vsakem od obravnavanih književnih del pojavi veliko slovenskih krajev. Med deli se razlikuje količina informacij, ki jih bralec dobi o posameznem kraju oziroma književnem prostoru. Prav tako so analizirana dela različno bogata z informacijami o Sloveniji, njeni zgodovini, kulturi ipd. Vsa dela so lahko uporabljena pri pouku spoznavanja okolja in družbe ter kasneje pri geografiji in zgodovini, vendar so različno bogata z informacijami in jih posledično lahko učitelj pri pouku uporabi na različne načine – nekatere zgolj kot motivacijo, druge pa kot učno gradivo za spoznavanje Slovenije. 
Ključne besede: Slovenija, pripovedke, pravljice, bralna pismenost, slovenski književni prostori
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1051; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,52 MB)