Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Porast primerov ustrahovanj, groženj ter poseganja po nevarnih predmetih in orožju dodatno obremenjuje policijske postopke, hkrati pa družbena občutljivost, medijska izpostavljenost in pravni standardi zahtevajo od policistov še višjo raven profesionalnosti, preglednosti in odgovornosti. V takšnem okolju je usposobljenost policistov ključni varovalni mehanizem, ki povezuje načela zakonitosti, nujnosti, sorazmernosti in subsidiarnosti z varno, učinkovito in legitimno uporabo prisilnih sredstev, zlasti strelnega orožja kot skrajnega ukrepa. V delu je predstavljena zakonodaja s področja uporabe strelnega orožja v policiji kot skrajnega prisilnega sredstva in programi izobraževanj in usposabljanj s tega področja. Analizirana je statistika uporabe strelnega orožja v policiji in izsledki ankete o usposobljenosti in izkušnjah policistov glede uporabe strelnega orožja, pogostost usposabljanj ter dojemanje policistov o kakovosti obstoječega sistema usposabljanja. Analiza statističnih podatkov in ankete med policisti daje jasen signal: uporaba strelnega orožja v Sloveniji je zelo redka in v zadnjih letih celo upada, hkrati pa policisti poudarjajo potrebo po pogostejšem in bolj praktičnem usposabljanju. Normativni okvir je jasen, saj zakonodaja jasno določa meje in postopkovne zahteve uporabe prisilnih sredstev. Izziv nastaja v prevajanju teh pravil v dinamične, stresne in nepredvidljive terenske situacije, kjer odločitev nastane v trenutku. Izobraževanje in usposabljanje je sistemsko urejeno, a se v praksi kaže potreba po taktičnih in simulacijskih vajah, usmerjenih treningih z odločanjem pod stresom, psihološki pripravi ter rednejših osvežitvah taktik in tehnik.
Ključne besede: prisilna sredstva, streljanje, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Amok situacije v zdravstvenih ustanovah predstavljajo eno najnevarnejših oblik nasilja. Psihološki, sociološki in pravni vidiki so bili preučeni, s poudarkom na institucionalni nepripravljenosti in pomanjkanju kriznih protokolov. Ugotovljeno je bilo, da amok situacije izstopajo po svoji nenadnosti, intenzivnosti in tragičnem izidu, zaradi česar zahtevajo posebne varnostne ukrepe in odzivne načrte. V diplomskem delu je bila preučena literatura in študija primerov iz Slovenije in tujine. Izpostavljeni so bili dejavniki tveganja: prostorska odprtost ustanov, pomanjkanje varnostne opreme, nezadostna usposobljenost zaposlenih ter odsotnost psihološke podpore. Največji vpogled v pripravljenost in problematiko smo pridobili s študijo primera iz Izolske bolnišnice. Na podlagi študije so bili predlagani naslednji ukrepi: uvedba enotnega kriznega protokola, obvezna usposabljanja, dopolnitev zakonodaje in oblikovanje nacionalne baze incidentov. V zaključku je bilo povzeto, da amok situacije zahtevajo celostni pristop, v katerega vključujemo preventivo, intervencijo in okrevanje ter poudarjeno odgovornost vodstvenih kadrov v ustanovah.
Ključne besede: amok situacije, ukrepi policije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (901,21 KB)

Opis: Diplomska naloga se je osredotočala na primerjavo usposabljanja policijske konjenice v Republiki Sloveniji in zvezni državi New York (ZDA). Konjeniške enote, kot posebne enote policije, opravljajo naloge vzdrževanja javnega reda, nadzora množic in patruljiranja na težko dostopnih območjih in v mestih. Namen naloge je bil ugotoviti, kako se usposabljanje konj in policistov konjenikov razlikuje glede na okolijske, pravne in organizacijske razmere v obeh okoljih, ter kakšen vpliv imajo te razlike na operativno učinkovitost in vlogo enot v skupnosti. Primerjalna analiza je temeljila na kvalitativni in kvantitativni analizi sekundarnih virov, zakonodaje ter strokovne literature. Vključevala je tudi analizo zgodovinskega razvoja konjeniških enot, tehničnih zahtev za izbiro konj in kadrov, strukturiranih postopkov usposabljanja ter vsakodnevnega operativnega delovanja. Ključen empirični prispevek naloge je predstavljal strukturiran intervju z inštruktorjem slovenske policijske konjenice, ki osvetljuje konkretne prakse in izzive na terenu. Ugotovitve so pokazale, da konjeniške enote v Sloveniji delujejo v mešanem okolju (urbano–naravnem), zato je njihovo usposabljanje bolj vsestransko, s poudarkom na taktiki, preživetju v naravi in odzivanju na različne dražljaje. NYPD pa je specializiran za gosto urbano okolje, kar zahteva intenzivno senzorično navajanje konj ter poudarjeno psihofizično pripravljenost policistov. V Sloveniji policisti za konje skrbijo in jih trenirajo sami, v NYPD pa sodelujejo tudi civilni pomočniki. Pravno gledano je razlika predvsem v statusu konja – v Sloveniji kot sredstvo, v ZDA pa kot pravno zaščitena »službena oseba«. Zaključki so pokazali, da je možno določene pristope prenesti na oba sistema. Priporočamo nadaljnjo standardizacijo usposabljanja, večjo institucionalno podporo konjeniškim enotam in več mednarodnega sodelovanja. Rezultati prispevajo k razumevanju pomena policijske konjenice v sodobnem času, kjer konj ni le orodje, temveč del varnostnega sistema z edinstveno funkcijo vzpostavljanja stika z javnostjo in simbolne prisotnosti varnosti v prostoru.
Ključne besede: policijsko delo, policijske konjeniške enote, primerjalna analiza, Slovenija, New York, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučevali tematiko usmeritve Varuha človekovih pravic Republike Slovenije policiji v obdobju 2019ꟷ2024, s posebnim poudarkom na analizi priporočil in usmeritev v zvezi z uporabo prisilnih sredstev in spoštovanjem človekovih pravic pri izvajanju policijskih nalog. Spoštovanje človekovih pravic je temelj zaupanja med policijo in družbo. Problematika zaupanja družbe v policijo je skozi zgodovino neprestano nihala, a še vedno ostaja prisotna v sodobnem času. Zato je pomembna vloga varuha, ki daje letna priporočila MNZ in policiji, da se zavzemata za doseganje teh ciljev za nadgradnjo strokovnosti in spoštovanja človekovih pravic v policijskih postopkih. Pri tem je pomembno poudariti, da je nadaljnje izobraževanje in spremljanje novih trendov ključno za ohranitev zaupanja javnosti v delo policije. V diplomskem delu smo obravnavali razvoj slovenske policije od prehoda iz centraliziranega vodenja k osamosvojitvi leta 1991. Skozi zgodovinska obdobja smo predstavili razvoj in uporabo prisilnih sredstev v slovenski policiji, s poudarkom na zakonodajni osnovi ter ureditvah, ki so urejale uporabo prisilnih sredstev. V času pandemije covid-19 se je povečalo število primerov, ko so bili posamezniki ter večja množica ljudi izpostavljeni nepotrebni uporabi sile in prisilnih sredstev, kar je pogosto vodilo v kršitve pravice do osebne nedotakljivosti in prepovedi mučenja ali drugih oblik nečloveškega ravnanja. S tem namenom smo analizirali končno poročilo varuha o policijskih postopkih pri izvajanju nalog vzdrževanja javnega reda v okviru spremljanja neprijavljenega shoda v Ljubljani, ki preučuje pravne in etične vidike uporabe prisilnih sredstev, skupaj z referencami na pomembne raziskave in publikacije.
Ključne besede: policijsko delo, prisilna sredstva, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: V diplomskem delu je bila opravljena analiza uporabe pirotehničnih izdelkov med božično – novoletnimi prazniki v Sloveniji v obdobju 2012 – 2022. Poudarek je bil na statističnem pregledu kršitev zakonodaje, poškodb, poškodovanja premoženja in zasegov pirotehničnih izdelkov, pri čemer je bila uporabljena kombinacija opisne in primerjalne metode. Glavni cilj je bil preveriti zastavljene hipoteze in ugotoviti, ali obstajajo dolgoročni trendi, ki bi nakazovali napredek ali poslabšanje stanja na tem področju. Analiza je pokazala, da število kršitev in poškodb ne sledi enotnemu trendu naraščanja ali upadanja, temveč kaže na izrazita nihanja, ki jih pogosto povzročajo zunanji dejavniki, kot so zakonodajne spremembe ali ukrepi za zajezitev virusa COVID-19. prav tako ni bilo zaznati doslednega porasta zasegov pirotehničnih sredstev. Ugotovljeno je bilo, da so mladoletniki med najpogostejšimi udeleženci nesreč povezanih s pirotehniko, ter da pri poškodbah prevladujejo primeri lažje narave. Delna potrditev hipotez kaže na kompleksnost problema in potrebo po nadaljnji analizi. Ugotovitve poudarjajo pomen preventivnih aktivnosti, nadzora in ozaveščanja, saj zakonodaja brez učinkovitega izvajanja ne prinaša zadostnih rezultatov.
Ključne besede: pirotehnični izdelki, preventivni projekti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,51 MB)