| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bralna kultura s psihološke in z vzgojno-izobraževalne perspektive
Sonja Pečjak, 2021, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku pišemo o bralni kulturi in branju kot vrednoti v slovenskem prostoru, pri čemer so teoretični razmisleki podprti z empiričnimi izsledki tujih in domačih psiholoških in vzgojno-izobraževalnih študij o bralni kulturi. S psihološkega vidika poskušamo odgovoriti na vprašanja, kaj je bralna kultura in kateri so njeni elementi, kdaj branje lahko postane vrednota in katere so ovire pri razvoju bralne kulture. Na ta vprašanja odgovarjamo s perspektive družinskega in šolskega okolja ter nakazujemo nekatere možnosti spoprijemanja z ovirami, predvsem z vidika vloge družine in šole oz. učiteljev, kot jih nakazuje tudi Nacionalna strategija razvoja bralne pismenosti.
Ključne besede: bralna kultura, razvijanje bralne kulture, družina, šola, učitelji, izobraževanje učiteljev, branje, pedagoška psihologija, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (328,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicah
Dragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025

Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Psychosocial and moral factors of bystanders in peer bullying
Sonja Pečjak, Tina Pirc, Rene Markovič, Tanja Špes, Katja Košir, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of our study was to explore students’ bystander roles in peer bullying considering the interaction between their individual and contextual characteristics. We included social status goals (popularity, social preference and social insecurity), moral disengagement and peer support as key variables for differentiating bystander behaviour. Our sample comprised 5148 students from the 8th and 9th grades across 118 primary schools in Slovenia. Bystander roles (active and passive reinforcers, ignorants and defenders) were determined by peer nominations. Other characteristics were measured with self-report questionnaires. For each variable, we normalized students’ results with regard to their classroom to define classroom norms as the context of peer bullying resulting in “low”, “average” and “high” group. Students with similar individual and contextual characteristics were grouped into four clusters. The results showed that students from all clusters were present in all bystander roles, which indicates a highly complex interaction of various factors in bystander behaviour. Some educational implications are discussed.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, opazovalci, vrstniška podpora, moralnost, osnovnošolci, bullying, bystanders, peer support, morality, elementary school students
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
URL Povezava na datoteko

4.
Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli
Katja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija

Opis: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Ključne besede: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (7,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici