| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 142
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Aditivi v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih : magistrsko delo
Anja Košič, 2024, magistrsko delo

Opis: Prodajni avtomati predstavljajo zelo priročno možnost za nakup hrane za ljudi v tem hitrem tempu življenja. V njih največkrat najdemo predpakirana živila in pijače, ki imajo dolgi rok trajanja. Ta učinke se doseže z uporabo različni aditivov. Aditivi so dodane snovi živilom, ki jih običajno ne najdemo v tipični sestavi živila. Aditivi so razvrščeni v funkcijske razrede, kot so emulgatorji, stabilizatorji, barvila, konzervansi, sredstva za uravnavanje kislosti, antioksidanti in kisline. V magistrskem delu smo preverjali vsebnost aditivov v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in ugotovili, da so največkrat uporabljeni aditivi v sendvičih, žvečilnih gumijih, energijskih žitnih ploščicah in določenih sladoledih. Največkrat so bili uporabljeni emulgatorji/stabilizatorji/gostila (27,6%). Raziskava je pokazala, da je 44,19% vseh izdelkov vsebovalo več kot 4 različne aditive. Prav tako so rezultati pokazali, da proizvajalci največkrat uporabljajo označevanja aditivov v živilih z specifični imeni (75,14%) in ne z oznako E-števila. Med vsemi popisanimi aditivi nismo zasledili aditiva, ki bi bil zdravju škodljiv. Menimo, da je večji problem v medsebojnem učinkovanju aditivov v določenih izdelkih, saj smo v nekaterih izdelkih popisali po več kot 10 različnih aditivov.
Ključne besede: prodajni avtomati, aditivi, prigrizki, pijače, zdravstvene ustanove
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
Pilotni prodajni avtomati z živili v bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialno varstvenem zavodu : magistrsko delo
Anja Kac, 2023, magistrsko delo

Opis: Prodajni avtomati z živili so v zadnjih letih vse bolj pod drobnogledom, saj je njihova ponudba največkrat sestavljena iz izdelkov, ki imajo visoko energijsko vrednost, visoko vrednost maščob, sladkorjev in soli. Zdravstveni in socialnovarstveni zavodi bi morali predstavljati zgled pri ponudbi zdravih živil v prodajnih avtomatih, saj veljajo kot vodilne institucije za promocijo zdravega prehranjevanja. V magistrskem delu smo preverjali kupne navade potrošnikov s spremljanjem prodaje na prodajnih avtomatih s standardno ponudbo in na prodajnih avtomatih z bolj zdravo ponudbo živil. Kupne navade smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvajali v izbrani bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialnovarstvenem zavodu v štajerski regiji, v letu 2021 in 2022. V raziskavi smo ugotovili, da dosedanji pregled standardne ponudbe prodajnih avtomatov prikazuje dejstvo, da so le-ti v večini napolnjeni s prigrizki in pijačami z nizko hranilno in visoko energijsko vrednostjo. Zdrave izbire so le redko na voljo. Rezultati statistične analize potrjujejo, da ponudba v prodajnih avtomatih vpliva na izbiro potrošnikov, saj bi se kupci zaradi bolj zdrave ponudbe živil statistično značilno večkrat odločili za nakup na prodajnem avtomatu. Raziskava prav tako potrjuje, da so potrošniki mnenja, da je prodajni avtomat z bolj zdravo ponudbo živil primernejši za nameščanje v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Mednarodne aktivnosti za uveljavljanje takega tipa živil v prodajnih avtomatih dajejo spodbudne rezultate. Z različnimi ukrepi, kot je informiranje o pomenu zdrave prehrane ter postopno povečevanje ponudbe bolj zdravih živil v prodajnih avtomatih, bomo sčasoma oblikovali okolje, v katerem bo zdrava in uravnotežena izbira preprosta.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, bolnišnice, zdravstveni domovi, socialnovarstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 315; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
Vpliv industrijskega onesnaževanja zraka na zdravje ljudi
Verena Gračner, 2023, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Industrijski razvoj ima štiri glavne vire onesnaževanja zraka. V povezavi z industrijo govorimo o mobilnih virih, pri katerih zgorevajo fosilna goriva, in o stacionarnih virih, kamor sodijo rafinerije, elektrarne in emisijski produkti tovarn. Vse to povzroča izredne razmere v javnem zdravju, predvsem za ogrožene skupine (otroke in starejše ljudi), saj vpliva na nastanek ali poslabšanje bolezni dihal, kardiovaskularne bolezni, predvsem pa je onesnažen zrak vzrok za 10 % vseh smrti. Metoda: V zaključnem delu smo uporabili opisno in komparativno metodo dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov, kot so: ScienceDirect, PubMed, SAGE Journals. Pri iskanju literature smo uporabili vključitvene kriterije: celotna besedila, jezik članka (angleščina, hrvaščina, srbščina, slovenščina), leto objave članka, raziskovalni članki, pregledni članki, posamezne kvantitativne ali kvalitativne raziskave. Uporabili smo tudi knjižna poglavja, praktična poročila, informacije s konferenc, poročila stalne prakse. Analiza literature je bila opravljena po metodologiji PRISMA. Rezultati: Pri analizi strokovne literature smo ugotovili, da industrijsko onesnaževanje in življenje v bližini naftnih rafinerij škodljivo vplivata na zdravje (težave z dihanjem, splav, rak, kožne bolezni) in bistveno povečata umrljivost. V določenih situacijah so bile koncentracije onesnaževal na minimalni ravni, pa to vendar vseeno predstavlja težavo za zdravje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti zračnim onesnaževalom. Razprava: Prašni delci, plin in dim v ozračju presegajo ravni kakovostnega zraka (predvsem pozimi, ko se industrijskim in cestnim virom pridružijo še onesnaževala iz kurišč). Skoraj 9 od 10 ljudi, ki živijo v urbanih območjih po vsem svetu, je prizadetih zaradi onesnaženosti zraka. Danes se je nemogoče izogniti onesnaženosti zraka, saj ga kot posledice industrije ni mogoče popolnoma odpraviti, vendar ga lahko s strogimi ukrepi, s skupnimi močmi ali individualnim pristopom zmanjšamo.
Ključne besede: industrijsko onesnaževanje, zrak, zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 241; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (818,93 KB)

4.
Ozaveščenost osnovnošolskih učiteljev o alergenih v šolski prehrani : magistrsko delo
Silvija Lang, 2023, magistrsko delo

Opis: Vse pogosteje se učitelji v osnovnih šolah srečujejo z učenci, ki so alergični na različna živila in aditive dodane živilom. Ključnega pomena je medsebojna komunikacija in sodelovanje med starši in učitelji, ki otroka, ki ima alergijo na hrano poučujejo. V magistrskem delu smo predstavili definicije alergije, opisali najpogostejše alergene v hrani in simptome, ki jih alergeni povzročajo. V nadaljevanju smo predstavili Zakon o prehrani v vzgojno izobraževalnih ustanovah in vlogo učiteljev pri prehrani učencev. Osnovni namen magistrskega dela je bilo raziskati, kako so učitelji v osnovnih šolah ozaveščeni o alergenih v šolski prehrani. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 224 učiteljev, preko spletnega orodja »1ka«. Ugotovili smo, da so učitelji premalo ozaveščeni o alergenih, ki se pojavljajo v živilih. Učitelji so seznanjeni z alergijami, pri svojih učencih, pri čemer, pa je zaskrbljujoč podatek, da bi v primeru alergijske reakcije samo nekaj več kot polovica anketiranih učiteljev znalo ustrezno odreagirati, medtem ko ostala polovica učiteljev odreagirati ne bi znala. Vzgojno-izobraževalni zavod mora učencem, ki imajo alergijo na hrano zagotoviti dietno prehrano. Dietna prehrana je področje, ki zahteva individualno prehrano in na nek način predstavlja breme za vzgojno-izobraževalno ustanovo. Zaposleni se pogosto ne zavedajo tveganja in morebitnih posledic, ki se lahko pojavijo ob neustreznem načrtovanju in pripravi hrane. Glede na ugotovljene raziskave ocenjujemo, da je učitelje potrebno dodatno informirati in izobraževati o alergijah, ki nastanejo zaradi hrane.
Ključne besede: alergeni, alergijska reakcija, ozaveščenost, učitelji, šolska prehrana
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
International Scientific Conference "Research and Education in Nursing" : Book of Abstracts, June 19th 2023, Maribor, Slovenia
2023

Opis: University of Maribor Faculty of Health Sciences celebrates the 30th anniversary of its founding. In honoring this occasion, we are organising the lnternational Scientific Conference "Research and Education in Nursing". It will be held on June 19th 2023 in Maribor and will include the most recent findings of domestic and foreign researchers in nursing and other healthcare fields. The conference aims to explore advances in nursing and health care research as well as research-based education, in the Slovenian and international arena. Furthermore, it will provide an opportunity far practitioners and educators to exchange research evidence, models of best practice and innovative ideas.
Ključne besede: higher education, nursing, health sciences, conference, research
Objavljeno v DKUM: 19.06.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
International Scientific Conference "Learning to Live and Work Together" : Book of Abstracts, June 10th, 2021, Slovenia
2021, zbornik

Opis: University of Maribor Faculty of Health Sciences is organizing the Online International Scientific Conference »LEARNING to Live and Work Together«, held on June 29th 2021. E-proceedings of the conference include most recent findings of domestic and foreign researchers and students in higher education, social work, nursing and health sciences. The conference aims to explore the quality of life for migrant students, transformative action in higher education, advances in nursing research and education as well as advanced nursing practice experience in Slovenian and international arena. It provides an opportunity to promote the development, dissemination and use of knowledge in the field of social work, nursing and health sciences for educators and health practitioners, furthermore they exchange research evidence, models of best practice and innovative ideas.
Ključne besede: higher education, social work, nursing, health sciences, conference, research
Objavljeno v DKUM: 08.10.2021; Ogledov: 992; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Humani biomonitoring izpostavljenosti težkim kovinam in njihov potencialni učinek na zdravje prebivalcev Slovenije in Evropske unije med leti 2011 in 2014
Barbara Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: Humani biomonitoring je znanstveno razvit pristop za ocenjevanje izpostavljenosti ljudi kemikalijam, ki temelji na merjenju in spremljanju sprememb v tkivih, tekočinah, celicah oziroma biokemičnih procesih. V magistrskem delu smo za obdobje med leti 2011 in 2014 s pomočjo obstoječe domače in tuje literature ter dosedanjih raziskav na področju humanega biomonitoringa preučili izpostavljenost prebivalcev Slovenije in Evropske unije težkim kovinam in njihovemu potencialnemu vplivu na zdravje. Vsako izmed težkih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, arzen) smo med seboj primerjali po posameznih biomarkerjih (kri, urin, humano mleko, lasje). Osredotočili smo se na referenčne vrednosti pri odraslih preiskovancih obeh spolov s povprečno starostjo med 18 in 49 leti. V raziskavah so bili najpogosteje uporabljeni biomarkerji kri, urin in humano mleko. V slovenski raziskavi je za višje ostanke težkih kovin v krvi in urinu v povprečju dovzetnejši moški spol, medtem ko je ženski spol dovzetnejši glede ostankov živega srebra v laseh. V preostalih študijah Evropske unije so moški v povprečju dosegli višje ostanke težkih kovin v krvi, ženski spol pa je višje ostanke težkih kovin dosegel v urinu. Predlagane referenčne vrednosti ostankov posameznih težkih kovin glede na preučevane biomarkerje so bile najpogosteje presežene v krvi, urinu in manj pogosteje v humanem mleku in laseh. Izpostavljenost splošnega prebivalstva težkim kovinam kadmija, svinca, živega srebra in arzena je nizka. Obremenjenost z merjenimi težkimi kovinami v splošnem ne predstavlja tveganja za preiskovano populacijo.
Ključne besede: humani biomonitoring, biološki označevalec, težke kovine, biokemijske analize, referenčne vrednosti
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 883; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Optimizacija naknadne dezinfekcije pitne vode v vodovodnem omrežju mesta velenje
Tanja Kontič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil optimizirati naknadno dezinfekcijo pitne vode s klorom v vodovodnem omrežju mesta Velenje z upoštevanjem veljavne zakonodaje po minimalnem obsegu vnosa kemijskih snovi v vodo.
Ključne besede: pitna voda, dezinfekcija, kloriranje, hidravlični razpad klora
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 954; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

9.
Higiena rehabilitacijskih pripomočkov v zdravstvenih ustanovah
Edisa Odobašić, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Večkratno uporabljene rehabilitacijske pripomočke je treba po uporabi pravilno reprocesirati, upoštevajoč določene higienske predpise in standarde. Procesi reprocesiranja so odgovornost in temeljna naloga vseh zdravstvenih delavcev, čeprav motiviranost zdravstvenih delavcev največ vpliva na izvajanje že omenjenih procesov. Raziskovalne metode: Pri teoretičnem delu je bil izveden pregled strokovne in znanstvene literature v bazah PubMed, Web of Science in Science Direct glede na vključitvene/izključitvene kriterije ter v bibliografskem sistemu COBISS in Um:nik. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Za empirični del pa smo izvedli raziskavo, ki je temeljila na učinkovitosti dezinfekcijskih sredstev. Rezultati: V raziskavi smo vzorčili zelo različne pripomočke v dveh ustanovah, ter te po uporabi razkuževali z različnimi razkužili. Na osnovi izvedenega eksperimenta smo ugotovili, da so bila razkužila različno učinkovita pri različnih materialih, na splošno pa so bila dezinfekcijska sredstva delno učinkovita. Na njihovo učinkovitost pa vpliva veliko faktorjev. Razprava in sklep: Neustrezno reprocesirani pripomočki so izvor za okužbe, povezane z zdravstvom, ki so kazalec kakovostne obravnave pacienta. Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da s pravilnim izvajanjem postopkov reprocesiranja bistveno preprečujejo nastanek okužb, povezanih z zdravstvom ter posledično umrljivostjo hospitaliziranih pacientov.
Ključne besede: medicinski pripomočki, razkuževanje, razkužila, bolnišnične okužbe, mikroorganizmi
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1126; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (610,44 KB)

10.
Vpliv amalgamskih zalivk na zdravje
Dejan Furman, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zobni amalgam se uporablja v zobozdravstvu kot material za plombiranje zob. V svoji sestavi vsebuje približno 50 % živega srebra, ki spada med toksične kovine in predstavlja visoko nevarnost za zdravje ljudi in okolja. Namen raziskave je bil ugotoviti morebitne negativne vplive vstavljenih amalgamskih zalivk na zdravje ljudi ter negativne vplive na zdravje zobozdravstvenega osebja, ki rokuje z amalgamom. Metode: Uporabili smo pregled literature s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Ustrezno literaturo smo pridobili s pomočjo dveh mednarodnih podatkovnih baz in iskalnim nizom sestavljenim iz ustreznih ključnih besed. Podatkovni bazi sta podali 387 zadetkov, ki smo jih nato sistematično pregledali po smernicah PRISMA. Na osnovi sistematičnega pregleda smo izbrali 27 člankov za potrebe kvalitativne vsebinske analize in sinteze. Rezultati: Ugotovili smo negativen vpliv amalgamskih zalivk na zdravje ustne sluznice in kože pri določenih ljudeh, vpliv na nastanek in potek nekaterih nevroloških in nevrodegenerativnih bolezni ter vpliv na potek nosečnosti. Ugotovili smo, da večji del ljudi po odstranitvi amalgamskih zalivk poroča o izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja. Zaznali smo večje koncentracije živega srebra v krvi in urinu pri zobozdravstvenem osebju ter pogostejše poročanje o različnih zdravstvenih težavah v primerjavi z ostalo populacijo, ki pri svojem delu ni izpostavljena živemu srebru. Ugotovili smo negativen vpliv izpostavljenosti živemu srebru na potek nosečnosti zaposlenih žensk v zobozdravstvu. Sklep: Vpliv amalgamskih zalivk na zdravje predstavlja kompleksno problematiko, ki ima mnogo ovir pri raziskovanju. Potrebovali bi več neodvisnih raziskav, ki bi temeljito raziskale dosedanje nasprotujoče si trditve in podale več razpoložljivih dokazov z obravnavo določenih specifičnih povezav.
Ključne besede: amalgam, živo srebro, zdravje, škodljivi učinki, zobozdravstvo
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 852; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (671,09 KB)

Iskanje izvedeno v 1.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici