| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava med barvo cvetov in abiotskimi dejavniki v različnih tipih travišč : magistrsko delo
Eva Gros, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili izbrane morfološko-funkcionalne poteze (MFP) 41 rastlinskih vrst iz 27 popisov vzorčenih na štirih tipih travišč v Mariboru in okolici. Ta so bila ekstenzivni travnik, intenzivni travnik, urbana ruderalna trata ter urbana intenzivna trata. Osredotočili smo se na meritve lastnosti barv cvetov (refleksivnost, kromatičnost, svetlost) v povezavi s pridobljenimi MFP, Ellenbergovimi indeksi in indeksi motenj. Iz literature smo pridobili podatke o opraševalcih rastlinskih vrst. Skupno smo opravili 470 spektrofotometričnih meritev. Izvedli smo korelacijsko analizo, posplošen linearni model, korespondenčno analizo s odstranjenim trendom (DCA) in analizo glavnih komponent (PCA). Na vseh traviščih sta prevladovali rumena in bela barva cvetov. Čeprav smo rastišča uvrstili kot različno stresne se je izkazalo, da so rastni pogoji ugodni na vseh površinah. To je potrjevala prevladujoča kompetitorska strategija rastlin na vseh traviščih, hkrati pa razen vpliva hranil v tleh na svetlost barve ni bilo značilnih korelacij med barvnostjo (kromatičnostjo) cvetov in: LDMC, indeksi motnje, svetlobo, ter temperaturo. Z magistrsko nalogo smo prispevali k oblikovanju protokola za spektrofotometrične meritve barv cvetov, ter ustvarili za FNM UM lastno bazo s spektri refleksivnosti cvetov, ki se lahko v prihodnje še močno razširi in uporabi pri ostalih raziskavah barve cvetov, vida opraševalcev ter mehanizmov biotske pestrosti.
Ključne besede: spektrofotometrija, refleksivnost, morfološko-funkcionalne poteze (MFP) rastlin, motnja, Ellenberg (EIV)
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

2.
Patterns in clonal traits in semi-dry calcareous grasslands in Slovenia
Sonja Škornik, Nataša Pipenbaher, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Due to the widespread importance of clonality in plants, investigating the mechanisms by which clonality-related traits are associated with community organization is crucial for a functional understanding of vegetation. In this study, the patterns in clonality and other life-history traits in a series of species-rich semi-dry grasslands (alliance Bromion erecti, order Brometalia erecti, class Festuco-Brometea) in the central-European region of Slovenia, all assigned to the same EUNIS (Middle European Bromus erectus semi-dry grasslands, code R1A32) and Natura 2000 habitat type [Semi-natural dry grasslands and scrubland facies on calcareous substrates (Festuco-Brometalia), code 6210 (important orchid sites)] were studied. The aims of this research were (i) to assess the diversity of clonal growth organs (CGOs) and other clonal traits in semi-dry grasslands and (ii) determine differences in distribution of clonal growth organs and other clonal traits in three plant communities (associations). Data from 224 vegetation plots (phytosociological relevés) with 247 species and nine plant traits of grassland species were used. This revealed that more than half of the plant species were clonal. Most common clonal growth organs (CGOs) were perennial splitting main root (produced by non-clonal plants), epigeogenous rhizomes and hypogeogenous rhizomes. For each plot, the community weighted mean (CWM) of all plant traits was calculated to determine differences between the three grassland types. Soil moisture and productivity seem to be the key factors associated with differences in clonal growth in the associations studied. Clonal tussock plants with rhizomes, and species with a rich bud bank and a high number of clonal offspring were abundant in grasslands with deep soils and mesic conditions (Onobrychido-Brometum association). Grasslands on stony soils over fissured limestone or dolomite and with more xeric conditions were characterized by rosette clonal plants with hypogeogenous rhizomes (Bromo-Danthonietum calycinae) and/or non-clonal plants with splitting main root (Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis). The diversity and characteristics of clonality-related traits indicate that clonal growth is an essential feature of these species-rich grasslands. Importantly, the results of this study indicate that in order to support the characteristic species and functional composition of all types of grassland, management plans for semi-dry grassland habitats in the area studied need to be carried out at a finer scale (e.g. at the level of associations) than the level of EUNIS and Natura 2000 habitat types.
Ključne besede: community assembly, community weighted mean, Festuco Brometea, functional traits, high nature value habitats, species coexistence
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Komuniciranje okoljske krize
2025, znanstvena monografija

Ključne besede: podnebna kriza, okoljska kriza, komuniciranje, interdisciplinarnost, antropocen
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (25,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
A link between species abundance and plant strategies for semi-natural dry grasslands
Nataša Pipenbaher, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Due of the potential of species to determine ecosystem properties, it is important to understand how species abundance influences community assembly. Using vegetation surveys on 35 dry grasslands in north-east Slovenia, we defined dominant (8) and subordinate (61) plant species. They were compared on 14 traits to test for differences in community-weighted mean (CWM) and functional diversity (FD). We found that dominants and subordinates differed strongly in their functional traits. Dominants showed higher leaf dry matter content and a more pronounced stress tolerance strategy and were all clonal with a large proportion of species with rhizomes and a rich bud bank, while other species showed a higher specific leaf area, a longer flowering period and more ruderals. For most traits, FD was higher in subordinates. Our results suggest that dominants drive community structure by limited susceptibility to non-competitive processes. Dominants may have positive effects on subordinates by mitigating environmental stressors. Subordinates are able to assemble together by being dissimilar and use different fine-scale niches that are engineered and homogenised by dominants. Our results show that there are fundamental differences in the relative importance of ecological processes between dominant and subordinate plants in species-rich grasslands, which is also important for their conservational management.
Ključne besede: species coexistence, biodiversity, community assembly, species dominance, subordinate species, Festuco-Brometea, plant functional traits, community structure
Objavljeno v DKUM: 26.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Plant trait composition in lowland calcareous and acidic semi-dry grasslands
Sonja Škornik, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: European semi-dry grasslands are habitats of high conservation value. Therefore, research into the mechanisms of community assembly is important for their effective management. Using data from 76 vegetation plots of calcareous and acidic semi-dry grasslands in continental Slovenia, the author analysed the composition of plant traits, focusing on less studied belowground traits. Community-weighted means were calculated for nine plant functional traits: life form, growth form, clonal growth organ (CGO) type, persistence of connection in CGO, number of clonal offspring shoots, lateral spreading distance, role of CGO, bud bank, CSR strategy. The results showed that both grassland communities were characterized by high local persistence (perennial plants with long-lived connections between ramets). Acidic grasslands had more species with rosettes, rhizomes and stress-tolerators, indicating more stressful conditions, probably due to low pH. Mesic grassland species with numerous stolons and longer lateral spread were also characteristic of acidic grasslands. Calcareous grasslands hosted more competitors, plants with leafy stems and plants with perennial main roots. This study contributes to a deeper understanding of grassland processes and provides a basis for future investigations of belowground plant traits and their function.
Ključne besede: biodiversity, community assembly, permanent grassland, plant traits, ecosystem functions, Natura 2000, Festuco-Brometea
Objavljeno v DKUM: 08.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (11,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Environmental factors influencing the distribution of habitat types in the highlands of the Kamnik - Savinja Alps
Sonja Škornik, Igor Paušič, Tone Novak, Franc Janžekovič, Danijel Ivajnšič, Mihaela Tostovršnik, Peter Kozel, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: In this work, we investigated the relationship between habitat types (HTs) and selected environmental factors in the highlands at altitudes of 1800–2558 m in the Kamnik-Savinja (KS) Alps in Slovenia. For 275 sampling sites, we identified seven HTs in their typical form and 11 ecotones, and provided field and modelled data for 14 environmental factors. HTs-environment relationships were analysed using multivariate ordination methods. In addition, binomial generalised linear mixed models were applied to reveal the influence of environmental factors on the occurrence of most frequent HTs in the study area [Outer Alpine Pinus mugo scrub (EUNIS code F2.4/Natura 2000 code 4070*), Southern rusty sedge grasslands (E4.413/6170), Cushion sedge carpets (E4.433/6170) and Fine calcareous screes (H2.43/8120)]. Results showed that certain modelled data (e.g. average annual air temperature) combined with field measurements (e.g. inclination, soil surface and soil moisture) can be effective predictors of most representative HTs in the study area, and thus useful for further refining of monitoring. Our study contributes to the knowledge and understanding of the relationships between environmental conditions and the occurrence of highland HTs in KS Alps, which probably concerns a great part of the Alpine highlands. Such knowledge is essential for assessing credible long-term conservation planning.
Ključne besede: Alpine habitat types, multivariate analysis, Pinus mugo, alpine and subalpine calcareous grasslands, Natura 2000, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 10.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vpliv intenzivne paše na spremembe funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion)
Alenka Ljubič, 2024, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kako intenzivna paša vpliva na spremembe floristične in funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion). Na izbranih popisnih območjih smo popisali 18 popisnih ploskvic v velikosti 1 m2. Prvo popisno območje se je nahajalo na intenzivnem pašniku, kjer poteka dolgoletna paša drobnice. Drugi del popisa je potekal na ekstenzivnem travniku. Obe območji smo zavarovali z ogrado pred objedanjem in košnjo ter tako dobili popoln seznam rastlinskih vrst. V popise smo vključili tudi podatke, ki smo jih pridobili med popisovanjem terena leta 2019 za potrebe seminarske naloge. Skupno smo na celotnem travišču določili 77 rastlinskih vrst, ki smo jih analizirali in jim določili izbrane morfološko funkcionalne poteze (MFP). V času popisa 18-ih popisnih ploskvic smo določili 57 različnih rastlinskih vrst in njihovo pokrovnost. Za vse najdene vrste smo zbrali podatke o rastni obliki, višini rastlin, CSR strategiji, specifični listni površini (SLA), vsebnosti suhe snovi lista (LDMC) ter začetku, koncu in dolžini cvetenja, listni obstojnosti, listni anatomiji, cehu, toleranci na košnjo, toleranci na pašo in tipu vegetativnega razmnoževanja. Popise izbranih delov travišča smo izvajali dve sezoni v različnih obdobjih. Popise smo začeli meseca maja in jih zaključili konec avgusta. Poleg naštetih MFP smo analizirali tudi vrednosti Ellenbergovih indeksov za svetlobo, temperaturo, vlažnost, reakcijo tal in vsebnost dušika v tleh. Zbrane podatke smo nato statistično obdelali z multivariatnimi analizami. Ugotovili smo pomembne razlike v floristični in funkcionalni sestavi intenzivnega pašnika in ekstenzivnega travnika. Na ekstenzivnem travniku se na splošno pojavlja večje število vrst kakor na intenzivnem pašniku, njihove MFP pa kažejo prilagoditve na okolja z zmerno motnjo in močneje izraženo kompeticijo (npr. več visokoraslih trajnic z olistanim steblom in krajšim obdobjem cvetenja). Na intenzivnem pašniku prevladujejo rastline s prilagoditvami na močnejšo in pogostejšo motnjo: več je enoletnic, nizkorastočih rastlin z listi v rozeti in nizkimi vrednostmi vsebnosti suhe snovi lista (LDMC). Raziskovano travišče je predstavljalo naravovarstveno pomemben, Natura 2000 habitatni tip s kodo 6210*. Raziskave o vplivih spremenjene kmetijske rabe na floristično in funkcionalno sestavo travišč prispevajo k razumevanju procesov v teh ogroženih ekosistemih in s tem tudi k oblikovanju smernic za njihovo ohranjanje.
Ključne besede: floristična sestava, intenzivna paša, ekstenzivno upravljanje, CSR strategije, biodiverziteta, Ellenbergovi indeksi
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (4,95 MB)

8.
Ciljno usmerjeni ukrepi kmetijske politike za ohranjanje biodiverzitete
Sonja Škornik, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Kmetijsko-okoljski ukrepi so v skupni kmetijski politiki EU uveljavljen model finančnih spodbud za gospodarjenje na načine, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. V prispevku sta predstavljena osnovna modela kmetijsko-okoljskih ukrepov za ohranjanje biodiverzitete: klasični model ukrepov za izvajanje določene kmetijske rabe in novejši pristop ciljno usmerjenih ukrepov. Povzete so osnovne značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti obeh modelov. Poudarek je na pristopu ciljno usmerjenih plačil, saj lahko zaradi njegovih prednosti pričakujemo vedno več shem, ki bodo temeljile na tem konceptu. V prispevku je nadalje prikazan razvoj kazalnikov za varstvo ekstenzivnih travišč s ciljno usmerjenimi ukrepi, ki je zasnovan na izbiri seznama indikatorskih rastlinskih vrst.
Ključne besede: kmetijsko-okoljski ukrepi, ekstenzivna travišča, indikatorske vrste, Natura 2000, monitoring travišč
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
URL Povezava na datoteko

9.
Benchmarking plant diversity of Palaearctic grasslands and other open habitats
Idoia Biurrun, Remigiusz Pielech, Iwona Dembicz, François Gillet, Łukasz Kozub, Corrado Marcenò, Triin Reitalu, Koenraad Van Meerbeek, Riccardo Guarino, Milan Chytrý, Nataša Pipenbaher, Sonja Škornik, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Aims: Understanding fine-grain diversity patterns across large spatial extents is fundamental for macroecological research and biodiversity conservation. Using the GrassPlot database, we provide benchmarks of fine-grain richness values of Palaearctic open habitats for vascular plants, bryophytes, lichens and complete vegetation (i.e., the sum of the former three groups). Location: Palaearctic biogeographic realm. Methods: We used 126,524 plots of eight standard grain sizes from the GrassPlot database: 0.0001, 0.001, 0.01, 0.1, 1, 10, 100 and 1,000 m2 and calculated the mean richness and standard deviations, as well as maximum, minimum, median, and first and third quartiles for each combination of grain size, taxonomic group, biome, region, vegetation type and phytosociological class. Results: Patterns of plant diversity in vegetation types and biomes differ across grain sizes and taxonomic groups. Overall, secondary (mostly semi-natural) grasslands and natural grasslands are the richest vegetation type. The open-access file ”GrassPlot Diversity Benchmarks” and the web tool “GrassPlot Diversity Explorer” are now available online (https://edgg.org/databases/GrasslandDiversityExplorer) and provide more insights into species richness patterns in the Palaearctic open habitats. Conclusions: The GrassPlot Diversity Benchmarks provide high-quality data on species richness in open habitat types across the Palaearctic. These benchmark data can be used in vegetation ecology, macroecology, biodiversity conservation and data quality checking. While the amount of data in the underlying GrassPlot database and their spatial coverage are smaller than in other extensive vegetation-plot databases, species recordings in GrassPlot are on average more complete, making it a valuable complementary data source in macroecology.
Ključne besede: benchmark, bryophyte, fine-grain biodiversity, grassland, GrassPlot Diversity Explorer, lichen, open habitat, Palaearctic, scale dependence, species–area relationship, vascular plant, vegetation plot
Objavljeno v DKUM: 07.08.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vpliv urbanih zelenih površin na pojav mestnega toplotnega otoka
Nataša Pipenbaher, Danijel Ivajnšič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Sonja Škornik, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Urbane zelene površine so izpostavljene vzajemnemu vplivu pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in višjim temperaturam zraka zaradi podnebnih sprememb, kar spreminja rastne parametre rastlin, po drugi strani pa lahko delujejo kot blažilec toplotnega stresa zaradi povečanega toka latentne toplote (posledica evapotranspiracije). Da bi ocenili jakost hladilnega učinka zelenih površin v urbanih sistemih (Maribor, Murska Sobota, Ljutomer) smo v devetih zelenih površinah (trije mestni gozdovi in šest mestnih parkov) popisali lesne vrste na 94 popisnih ploskvah. Zbrali smo podatke o številu/gostoti osebkov lesnih vrst, povprečni vrednosti morfološko funkcionalnih potez za vsebnost suhe snovi v listih (CWM_LDMC) in specifično listno površino (CWM_SLA). Izračunali smo intenzivnost hlajenja, obseg hlajenja in stopnjo hlajenja v in izven popisnih ploskev. Mestni gozdovi imajo večji hladilni učinek od mestnih parkov. Sicer pa pravilo večja zelena površina – večji hladilni učinek ne velja povsod. Analiza dejavnikov vpliva hladilnega učinka urbanih zelenih površin je razkrila značilen vpliv: (1) velikosti zelene površine, (2) števila/gostote lesnih vrst in vezanih povprečnih vrednosti morfološko funkcionalnih potez (predvsem CWM_SLA), (3) tipa zelene površine in pokritosti tal neposredne okolice. Dobro umeščene zelene površine lahko razčlenijo sicer homogeno temperaturno polje nad pozidanimi površinami mest, še zlasti ob nastopu vročinskih valov.
Ključne besede: podnebne spremembe, hladilni učinek, lesne vrste, urbani sistemi, lokalne podnebne cone
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici