| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA SUHIH TRAVIŠČ IZ DVEH RAZLIČNIH GEOLOŠKIH PODLAG GLEDE NA C-S-R EKOLOŠKE STRATEGIJE RASTLIN
Klavdija Hartman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opravili floristično in funkcionalno primerjavo dveh tipov suhih travišč v hribovitem celinskem predelu Slovenije (asociacija Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, razred Festuco-Brometea in asociacija Homogyno alpinae-Nardetum, razred Calluno-Ulicetea), ki sta razvita na različni geološki podlagi (karbonatna oz. nekarbonatna silikatna). Analizirali smo 30 še neobjavljenih popisov asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis in 32 objavljenih popisov asociacije Homogyno alpinae-Nardetum. Za primerjavo florističnih razlik smo uporabili multivariatno DCA analizo. Za funkcionalno primerjavo smo uporabili model C-S-R ekoloških strategij rastlin. Za 30 rastlinskih vrst s suhih travišč asociacije Homogyno alpina–Nardetum smo določili 7 morfoloških potez (MFP), ki so nam bile v pomoč pri določitvi njihovih C-S-R ekoloških strategij. Primerjava obravnavanih suhih travišč glede na floristično sestavo je pokazala, da se suha travišča na karbonatni in silikatni geološki podlagi med sabo zelo močno razlikujejo. Medtem ko so za prva značilne predvsem bazifilne in termofilne vrste, pa druga okarakterizirajo izrazito acidofilne rastlinske vrste. Na obeh tipih travišč prevladujejo vrste s C-R, C-S ter C-S-R strategijami. Primerjava razporeditve popisov v C-S-R trikotniku na podlagi relativnih deležev posameznih C-S-R ekoloških strategij rastlin v popisih je pokazala, da imajo popisi s silikatov bolj poudarjeni komponenti S (stres toleratorji) in R (ruderalke) in lahko torej sklepamo, da so razmere na suhih silikatnih traviščih za rastline bolj stresne kot na karbonatih.
Ključne besede: suha travišča, silikatna travišča, karbonatna travišča, Homogyno alpinae–Nardetum, Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, floristična sestava, funkcionalni tipi rastlin, morfološke poteze rastlin, specifična listna površina (SLA), C-S-R strategija, multivariatne analize.
Objavljeno: 17.06.2009; Ogledov: 3797; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

2.
PRIMERJAVA VEGETACIJE IN RABE TAL NA OBMOČJU MOVRAŠKEGA KRASA IN BLIŽNJIH FLIŠNIH PREDELOV MED LETI 1830 IN 2008
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in urejanja z njo, se je na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelih v zadnjih 200 letih korenito spremenila. V tem diplomskem delu je obravnavana problematika spreminjanja vegetacije — habitatnih tipov ter rabe tal na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelov med leti 1830 in 2008. celotno območje s skupno površino 53,9 km2 je bilo kartirano po habitatni tipologiji PHYSIS v letu 2007. podatki so bili obdelani s programsko opremo ArcGis 9.2 in so prikazani na slikah ter v tabelah. Kartirane poligone smo v nadaljevanju združili v 8 kategorij: naselja in druga infrastruktura, njive, travniki in pašniki, gozd, vinogradi, vode, flišne erozijske oblike in skalovje, oljčniki in drugi nasadi — z namenom primerjave s historičnimi podatki. Izračunane izmere površin posameznih kategorij in površinski odstotek poligonov po posameznih kategorijah smo primerjali s karto »Carta Corografica del Litorale« iz leta 1830. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, po drugi strani širjenje urbanih površin in objektov, zaraščanje travnikov in pašnikov, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin. Pomemben vzrok za to je v spremenjenih socioekonomskih razmerah. Večje so spremembe v rabi tal na flišnem predelu raziskovanega območja v primerjavi s apnenčastim delom, kar si razlagamo z vododržnimi lastnostmi flišne kamnine.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: habitatni tipi, vegetacija, GIS, zaraščanje, raba tal, Slovenska Istra.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2832; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

3.
EKOLOŠKE RAZISKAVE SUHIH JUŽIN (ARACHNIDA: OPILIONES) V VISOKOGORJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP
Mihaela Rak, 2010, diplomsko delo

Opis: V slovenskem visokogorju so suhe južine slabo raziskane. Podatki o prisotnosti suhih južin nad 2000 m nadmorske višine so večinoma iz območja Julijskih Alp. Na območju Kamniško—Savinjskih Alp je večina podatkov do nadmorske višine okoli 1300 m. V naši raziskavi smo pregledali in opisali 160 lokacij od nadmorske višine 1800 m do vrha na območijih Brane, Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rink, Skute, Grintovca, Kočne, Krofičke, Dleskovške planote, Raduhe, Velike in Male Koroške Babe, Kalškega grebena, Kompotele, Mokrice, Storžiča ter na planinah Koren in Kriški planini. Na vsaki lokaciji smo opisali osnovne abiotske značilnosti in značilne rastline ter na tej osnovi opredelili habitatni tip oziroma ekoton med dvema habitatnima tipoma na lokaciji ter vzorčili talne živali. Abiotske dejavnike smo obdelali v obliki opisne statistike, zveze med okoljskimi dejavniki in zastopanostjo vrst suhih južin pa s pomočjo korespondenčne kanonične analize (CCA) in klastrske analize. Primerjali smo podobnost habitatnih tipov glede na abundanco suhih južin. Skupno smo našli 17 vrst suhih južin. Ugotovili smo, da od abiotskih dejavnikov na njihovo prisotnost najbolj vplivata pokrovnost vegetacije in tip tal. Glede poseljenosti s suhimi južinami sta najbolj številčno poseljena ekoton med blazinastim traviščem čvrstega šaša (36.433) in subalpinskim karbonatnim meliščem (61.231) ter ekoton med alpinskimi in subalpinskimi travišči na karbonatni podlagi v Južnih Apneniških Alpah (36.413) in alpinskim karbonatnim meliščem (61.232). Za vrste Mitopus morio, Platybunus bucephalus, Mitostoma alpinum, Nemastoma triste in Dicranopalpus gasteinensis so podatki verodostojni, pri ostalih vrstah gre za ocene, ker smo skupno našli manj kot po 10 osebkov.
Ključne besede: abiotski dejavniki, habitatni tipi, Kamniško−Savinjske Alpe, suhe južine (Opiliones), talna favna, visokogorje, značilne rastline
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2681; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (39,09 MB)

4.
DNEVNO-NOČNE VERTIKALNE MIGRACIJE NAVADNEGA MATIJE (PHALANGIUM OPILIO, 1758) (OPILIONES, PHALANGIIDAE) NA OPUŠČENEM TRAVNIKU
Katja Pušnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Od julija do oktobra 2009 smo na opuščenem travniku v kraju Tratna ob Voglajni raziskovali dnevno—nočne vertikalne migracije navadnega matije (Phalangium opilio Linnaeus, 1758). Glede na vegetacijo na raziskovanem območju spada travnik po tipologiji habitatnih tipov Slovenije v kategorijo srednjeevropskih kseromezofilnih nižinskih travnikov na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko. Zanimalo nas je, na kateri višini so prisotni osebki na rastlinah v 24—urnem ciklu, kdaj postanejo aktivni in kdaj se umirijo ter ali je njihova dnevno—nočna dinamika odvisna od temperature in vlage. Na mirovališču vsakega osebka smo določiti njegov spol in/oziroma morfotip in izmerili višino nad tlemi, temperaturo in vlago ter določili lego glede na osončenosti. Potrdili smo hipotezo, da se v večernem času, ko je relativna zračna vlaga visoka, osebki pretežno zadržujejo višje na rastlinah. Prav tako smo potrdili hipotezi, da je aktivnost osebkov močno vezana na temperaturne in vlažnostne razmere in da se nameščajo osebki v 24 urah na različnih višinah nad tlemi. Potrdili smo tudi hipotezi, da se posamezni morfotipi ne razlikujejejo med seboj po dnevno—nočni aktivnosti ter da se velikorogi in majhnorogi samci glede okoljskih dejavnikov na mirovališčih med seboj značilno razlikujejo. Nismo pa potrdili hipoteze, da se v dopoldanskem času, ko je relativna zračna vlaga zelo visoka, osebki pretežno zadržujejo na vrhu rastlin in popoldanskem času, ko je relativna zračna vlaga relativno nizka, nižje na rastlinah.
Ključne besede: Ključne besede: mirovališča, navadni matija (Phalangium opilio), opuščen travnik.
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 2000; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

5.
Funkcionalni pristop pri analizi sekundarne sukcesije na smučarski progi na Rogli (Pohorje, SV Slovenija)
Ervin Potnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vegetacijo na smučarski progi Mašinžaga (Rogla, Pohorje, SV Slovenija). Proga je nastala leta 1980 na mestu nekdanjega gozda oz. delno na mestu, kjer so bili oligotrofni travniki. Osnovna cilja diplomske naloge sta bila (1) primerjava floristične sestave in spektrov življenjskih strategij rastlin (definirane po Grime-ovem C-S-R modelu) v sestojih travišč na smučišču Mašinžaga, ki so se razvili v procesu naravne sukcesije v zadnjih 30 letih glede na globino tal (plitka in globoka tla) ter (2) ugotoviti, kakšne so podobnosti oz. razlike v floristični sestavi ter C-S-R ekoloških strategijah rastlin med travišči na smučarski progi Mašinžaga ter travišči vitalne združbe volkovja (asociacija Homogyno-Nardetum) v okolici. Analizirali smo 55 fitocenoloških popisov travišč na smučarski progi in tipičnih oligotrofnih travišč (asociacije Homogyne-Nardetum) v okolici. Za 11 od skupno 57 popisanih rastlinskih vrst na proučevanih traviščih smo določili C-S-R ekološke strategije rastlin. DCA analiza floristične sestave travišč je pokazala, da se popisi na plitkih in globokih tleh smučišča Mašinžaga med sabo jasno ločijo, ter da je floristična sestava popisov na plitkih tleh bolj podobna traviščem volkovij v okolici. Na traviščih smučarske proge Mašinžaga in traviščih v okolici smučišča prevladujejo vrste s CR, CSR, SC ter SC/CSR in R/CR strategijami. Primerjava C-S-R funkcionalnih oznak travišč na smučarski progi je pokazala, da je v popisih na bolj plitkih tleh višji delež S komponente ter nižji delež C komponente v primerjavi s popisi na bolj globokih tleh. Domnevamo lahko o bolj stresnih razmerah na plitkih tleh smučarske proge, saj so takšna tla revna s hranilnimi snovmi, močno zakisana ter občasno tudi zelo suha. Delež R komponente v preučevanih traviščih potrjuje, da so to rastišča, ki so občasno podvržena motnjam (vsakoletnemu mulčenju, teptanju in vsem aktivnostim, povezanih s smučanjem). Prav tako smo ugotovili, da so funkcionalne oznake vegetacije na plitkih tleh Mašinžage bolj primerljive s funkcionalnimi oznakami suhih travišč v okolici smučarske proge (zaradi večje podobnosti rastiščnih razmer) kot v primeru globljih tal.
Ključne besede: travišča, Homogyno-Nardetum, floristična sestava, funkcionalne poteze rastlin, C-S-R ekološke strategije rastlin, funkcionalna oznaka, DCA
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2867; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

6.
GERMANIZMI V SLOVENSKI BOTANIČNI NOMENKLATURI
Mateja Viher, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je že od nekdaj v stiku z nemškim, kar je vplivalo na njegov razvoj. Poleg jezikovnega stika je na razvoj slovenščine pomembno vplivalo tudi izobraževanje, natančneje učni jezik. Vpliv nemščine se je v obliki germanizmov ohranil vse do danes. Raziskala sem, v kolikšni meri se germanizmi pojavljajo v slovenski botanični nomenklaturi. V nalogi sem predstavila svoje ugotovitve ob primerjanju nemških in slovenskih poimenovanj rastlin iz prvega uradno dovoljenega slovenskega srednješolskega učbenika, Prirodopisa rastlinstva s podobami, avtorja A. Pokornyja iz leta 1872. Ugotavljala sem, koliko poimenovanj je izvirnih in koliko poimenovanj je dobesedno prevedenih iz nemščine.
Ključne besede: prevzeta beseda, germanizem, kalk, stiki jezikov, razvoj slovenskega jezika, prevajanje, botanična nomenklatura
Objavljeno: 21.05.2012; Ogledov: 1576; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (814,84 KB)

7.
Primerjava morfološko-funkcionalnih potez dominantnih in ostalih rastlinskih vrst na silikatnih suhih traviščih (Goričko, SV Slovenija)
Darja Kuronja, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskava v diplomskem delu je zajemala morfološko-funkcionalne primerjave med dominantnimi in ostalimi rastlinskimi vrstami sekundarnih suhih travišč (razred Festuco-Brometea) na Goričkem (SV Slovenija). Osnovni namen je bil ugotoviti, katere so tiste lastnosti rastlin, ki so jim omogočile, da so postale prevladujoče v tej vegetaciji. Osnova za našo raziskavo je bilo 20 že objavljenih vzorcev (popisov) suhih travišč asociacije Hypochoerido-Festucetum. Raziskavo smo opravljali v vegetacijski dobi leta 2012. Na terenu in iz literature smo zbrali in določili podatke o naslednjih morfološko-funkcionalnih potezah (MFP) rastlin: življenjska oblika, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, višina rastline, indikatorski vrednosti za dušik in vlago v tleh, sposobnost razraščanja v prostoru, tip C-S-R ekološke strategije, specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Izbrane MFP smo določali 56 rastlinskim vrstam. Podatke smo primerjali z različnimi statističnimi analizami in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v MFP med dominantnimi in ostalimi vrstami. Tako so na proučevanih suhih traviščih uspešnejše tiste vrste, ki zacvetijo in s cvetenjem zaključijo zgodaj v vegetacijski sezoni, ko temperature še niso tako visoke. Prav tako je v skupini dominantnih vrst največji delež takih, ki tolerirajo oz. lahko uspevajo na z dušikom zelo revnih tleh in vrstah suhih tal, medtem ko med ostalimi prevladujejo vrste revnih do zmerno bogatih ter suhih do srednje vlažnih tal. Obe skupini vrst imata zelo podobni CSR oznaki, vendar ima skupina dominantnih vrst nekoliko močneje izraženo komponento S (stres-toleratorke) in ostale vrste komponento C (kompetitorji). Naša raziskava dominantnih in ostalih vrst suhih travišč razreda Festuco-Brometea na Goričkem je pokazala, da so vrste, ki prevladujejo na teh traviščih, bolje, kot neprevladujoče vrste, prilagojene na preživetje neugodnih, stresnih razmer, ki so v tej vegetaciji posledica kislih, s hranilnimi snovmi revnih, in sušnih tal.
Ključne besede: vegetacija, Festuco-Brometea, C-S-R ekološke strategije rastlin, Ellenbergovi indeksi, funkcionalni tipi rastlin
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1571; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

8.
9.
10.
Historična združba plevelov, zbrana v materialu iz butanih hiš v SV Sloveniji
Igor Paušič, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: botanika, vegetacija, butane hiše, Slovenija
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1312; Prenosov: 40
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici