| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Validacija slovenske priredbe situacijskih testov razumevanja in uravnavanja čustev
Nina Jurinec, 2016, magistrsko delo

Opis: Zanimanje za kvaliteten test, ki meri čustveno inteligentnost je veliko. Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti psihometrične značilnosti dveh novonastalih mer čustvene inteligentnosti kot sposobnosti, to sta Situacijski test razumevanja čustev (STEU) in Situacijski test uravnavanja čustev (STEM). Preverjali smo ustreznost parametrov nalog, zanesljivost testov, strukturo testov in konstruktno veljavnost testov. V ta namen smo izvedli preliminarno raziskavo, fokusno skupino in glavno raziskavo. V glavni raziskavi je sodelovalo 541 študentov (93,9 % žensk in 5,2 % moških) študijskih programov razredni pouk in predšolska vzgoja. Ob testih STEU in STEM smo uporabili še mero kristalizirane sposobnosti, alternativno mero prepoznavanja čustev, osebnostni vprašalnik, podatek o povprečni študijski oceni in za zagotavljanje triangulacije še oceno mentorja o čustveni sposobnosti študenta. Rezultati niso potrdili zanesljivosti in veljavnosti testov STEU in STEM. Problematični so bili predvsem koeficienti diskriminativnosti, zelo šibke korelacije, nizki koeficienti notranje skladnosti in neprimerna delitev strukture testov na več podlestvic. Po drugi strani pa so rezultati pokazali ustrezne indekse težavnosti nalog in nakazali povezanost s kristalizirano inteligentnostjo. Ugotovitve torej kažejo, da testa nista ustrezni meri razumevanja in uravnavanja čustev in da je za oblikovanje mere čustvene inteligentnosti kot sposobnosti potreben celosten in kompleksen pristop.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, STEU, STEM, test sposobnosti, validacija
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 794; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Medsebojna povezanost otrok v starostno homogenih in starostno kombiniranih skupinah
Anja Valenčić, Sonja Čotar Konrad, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavni namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti pojavljanja posameznih sociometričnih položajev in struktur otrok glede na starostno kombinirane in starostno homogene skupine. Raziskovanje je potekalo v časovnem obdobju dveh mesecev in je temeljilo na neslučajnostnem, namenskem vzorcu petih starostno homogenih in petih starostno kombiniranih skupin. Podatke smo pridobili s pomočjo kvantitativne tehnike sociometrične preizkušnje, intervjujev vzgojiteljic za pridobitev opisov osebnostnih lastnosti ter anketnega vprašalnika za starše. V empiričnem delu smo na osnovi sociometrične preizkušnje želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v medsebojni povezanosti med starostno homogenimi in starostno kombiniranimi skupinami. Rezultati raziskave so pokazali, da se v starostno homogenih skupinah pojavlja več priljubljenih in več zavrnjenih otrok. Te skupine imajo tudi večji indeks kohezivnosti ter ugodnejšo strukturo skupine v primerjavi s starostno kombiniranimi skupinami. Starejši otroci v starostno kombiniranih skupinah izbirajo med otroki podobne starosti, medtem ko so mlajši otroci izbirali starejše. Posledično to privede do ugotovitve, da so mlajši otroci v večini prezrti, medtem ko se med priljubljene otroke uvrstijo le starejši. Ob analizi sociogramov skupin smo ugotovili, da so mlajši otroci v starostno kombiniranih skupinah v večini osamljeni.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, sociometrični položaj, starost, kombinirane skupine, homogene skupine
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 177; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (159,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici