| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNI VIDIKI UPORABE NEDOVOLJENIH SNOVI V ŠPORTU
Sladjana Ješić, 2010, diplomsko delo

Opis: Doping že vse od njegovega obstoja preučujejo z različnih vidikov, predvsem medicinskega, sociološkega, etično-moralnega, v zadnjih 50. letih pa intenzivneje tudi s pravnega vidika. Je zelo specifičen pojav v športu, ki si nedvomno zasluži učinkovito in podrobno pravno ureditev. Prvi, ki so začeli sprejemati akte na področju dopinga, so bili Mednarodni olimpijski komite (MOK) in mednarodne športne zveze. Kaj hitro se je ugotovilo, da bo boj učinkovitejši, če se mu priključijo tudi države. Začele so nastajati prve resolucije in kot posledica le-teh konvencije. Pridružitev držav v boju proti dopingu pa pomeni tudi obstoj (ne)utemeljene težnje kriminalizirati dejanja dopinga. Tako je doping od leta 2008, ko je stopil v veljavo reformirani kazenski zakonik, tudi kaznivo dejanje zoper človekovo zdravje. Kot vidimo, se danes na področju dopinga in športa kot celote prepletata avtonomno urejanje športnih organizacij ter državno urejanje. Vez med temi pa je leta 1999 ustanovljena Svetovna protidopinška agencija WADA, ki je krovna organizacija v boju proti dopingu ter v zadnjem desetletju skrbi za bolj ali manj enotno delovanje vseh protidopinških organizacij. Tako je WADA s sprejemom Svetovnega protidopinškega kodeksa (WADC) začrtala smernice sodobnega boja proti dopingu. S kodeksom je uvedla zanesljivost kot stopnjo prepričanja, da je bilo dejanje dopinga storjeno, odgovornost športnika pa je v tem primeru objektivna, kar je določen odstop od načela »ni kazni brez krivde«. Kodeks upošteva tudi subjektivno odgovornost, vendar le pri odmeri kazni. Da je doping pereč problem pričajo tudi številni primeri, s katerimi se ukvarja Mednarodno športno razsodišče (CAS), ki kot samostojen in neodvisen organ nudi učinkovit, strokoven, hiter in posebnostim športne panoge prilagojen postopek. Nenazadnje pa je treba izpostaviti tudi dejstvo, da so posledice dopinga vedno bolj vidne tudi na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj že sam način izvajanja kontrole na tekmovanjih kot tudi izven tekmovanj (preveč) posega v telesno integriteto športnika.
Ključne besede: Ključne besede: nedovoljene snovi in metode, doping kontrola, objektivna odgovornost, CAS, kaznivo dejanje, človekove pravice.
Objavljeno: 14.05.2010; Ogledov: 2460; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (440,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici