| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izolacija in čiščenje tereftalne kisline iz poliestrnih tekstilij : diplomsko delo
Marko Pušnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Polietilen tereftalat v tekstilni industriji poznamo tudi pod imenom poliester. Količina odpadnega poliestrnega tekstilnega materiala narašča, zato je potrebno poiskati primerne načine za njegovo recikliranje in ponovno uporabo. Kot uspešni postopki kemijske razgradnje so se izkazal različni postopki hidrolize. Diplomsko delo je namenjeno analizi razgradnih produktov poliestrnih tekstilnih materialov po alkalni in nevtralni hidrolizi ter čiščenju nastalega trdega produkta. Čiščenje smo izvedli s postopki kristalizacije, sublimacije, vroče filtracije in kislinsko bazne ekstrakcije. Rezultati so bili ovrednoteni s pomočjo IR spektroskopije in potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Ugotovili smo, da se nobeden od postopkov čiščenja ni izkazal za zelo uspešnega, v neki meri sta učinkovita le postopka kristalizacije in sublimacije.
Ključne besede: poliester, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, tereftalna kislina, čiščenje, tekstilni materiali, odpadni tekstilni materiali, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1812; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
Fotokatalitična razgradnja barvila Reactive blue 268 : diplomsko delo
Žan Napast, 2018, diplomsko delo

Opis: Tekstilne odpadne vode vsebujejo različna barvila, ki povzročajo obarvanost le teh. Zato je obarvanost eden izmed parametrov, ki predstavlja okoljski in estetski problem poleg tega pa lahko takšna voda vsebuje toksične snovi. Iz tega vidika človek dandanes posveča veliko pozornosti postopkom za razgradnjo odpadnih obarvanih vod. Diplomsko delo prikazuje fotokatalitično razgradnjo modelne vodne raztopine z onesnaževalom reaktivnega barvila Reactive Blue 268 s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka (AOP) UV/H2O2. Ugotovili smo, da je UV/H2O2 sam po sebi uspešen postopek za razgradnjo obarvane modelne vode, ob dodatku katalizatorja MnTACN (Manganov 1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) pa se uspešnost poveča. Test toksičnosti smo izvajali s pomočjo bakterij Vibrio fischeri.
Ključne besede: fotokatalitična razgradnja, napredni oksidacijski postopki, tekstilne odpadne vode, toksičnost, čiščenje odpadnih vod, barvila
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1400; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Vpliv katalizatorja MnTACN na učinkovitost procesa UV/H2O2 pri razgradnji barvila Reactive Blue 4 : diplomsko delo
Lea Jančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Ena izmed značilnosti tekstilnih odpadnih vod je tudi obarvanost, ki predstavlja izzive ne samo iz estetskega vidika, ampak so takšne odpadne vode tudi potencialno toksične zaradi vsebnosti različnih kemikalij uporabljenih med procesi plemenitenja. Razbarvanje tekstilnih odpadnih vod lahko dosežemo z različnimi kemijskimi postopki čiščenja. V diplomskem delu smo za namene razbarvanja uporabili napredni oksidacijski postopek H2O2/UV. Kot modelno onesnaževalo smo uporabili barvilo Reactive Blue 4. Preučevali smo vpliv katalizatorja MnTACN (1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) na uspešnost razbarvanja s H2O2/UV postopkom. Toksičnost smo spremljali z bakterijami Vibrio fischeri. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da se ob dodanem katalizatorju, ne glede na začetno koncentracijo barvila, poveča učinkovitost razbarvanja predvsem v prvih petih minutah obdelave. Prav tako pri testiranih reakcijskih pogojih nismo zaznali povečane toksičnosti raztopin kot posledica dodanega katalizatorja.
Ključne besede: obarvanost, napredni oksidacijski postopki, katalizator, toksičnost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2018; Ogledov: 1889; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Določevanje končnih funkcionalnih skupin produktov hidrolize odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov : diplomsko delo
Patricija Bizjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Sodobna potrošniška družba ima kot posledico proizvodnjo velike količine najrazličnejših materialnih dobrin in hkrati velike količine odpadkov. Mednje sodijo tudi odpadni poliestrni tekstilni materiali. Slednji so biološko težko razgradljivi, zato je ustrezno ravnanje z njimi še toliko bolj pomembno. Kot učinkoviti kemijski postopki razgradnje so se izkazale različne oblike hidrolize. Diplomsko delo smo zato namenili analizi odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov z alkalno in nevtralno hidrolizo z uporabo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Uporabljeni sta bili topili dimetil sulfoksid (DMSO) in benzil alkohol. Na podlagi meritev in izračunov končnih karboksilnih (COOH) skupin smo prišli do ugotovitve, da je učinkovitost razgradnje odvisna od kombinacije več dejavnikov, med katerimi so poleg vrste hidrolize še sestava tekstilnega materiala, njegova predpriprava ter reakcijski čas razgradnje.
Ključne besede: poliester, odpadni tekstil, alkalna hidroliza, nevtralna hidroliza, titracije
Objavljeno v DKUM: 18.07.2018; Ogledov: 1788; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

5.
6.
Synergistic chemo-enzymatic hydrolysis of poly (ethylene terephthalate) from textile waste
Felice Quartinello, Simona Vajnhandl, Julija Volmajer Valh, Thomas Farmer, Bojana Vončina, Aleksandra Lobnik, Enrique Herrero Acero, Alessandro Pellis, Georg M. Gübitz, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Due to the rising global environment protection awareness, recycling strategies that comply with the circular economy principles are needed. Polyesters are among the most used materials in the textile industry; therefore, achieving a complete poly(ethylene terephthalate) (PET) hydrolysis in an environmentally friendly way is a current challenge. In this work, a chemo-enzymatic treatment was developed to recover the PET building blocks, namely terephthalic acid (TA) and ethylene glycol. To monitor the monomer and oligomer content in solid samples, a Fourier-transformed Raman method was successfully developed. A shift of the free carboxylic groups (1632 cm$^{−1}$) of TA into the deprotonated state (1604 and 1398 cm$^{−1}$) was observed and bands at 1728 and 1398 cm$^{−1}$ were used to assess purity of TA after the chemo-enzymatic PET hydrolysis. The chemical treatment, performed under neutral conditions (T = 250 °C, P = 40 bar), led to conversion of PET into 85% TA and small oligomers. The latter were hydrolysed in a second step using the Humicola insolens cutinase (HiC) yielding 97% pure TA, therefore comparable with the commercial synthesis-grade TA (98%).
Ključne besede: textile waste, waste recycling
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1976; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (304,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Karakterizacija razgradnih produktov poliestrnih vlaken po kemijskem recikliranju
Katja Kuzmič, 2017, diplomsko delo

Opis: Poliester v kategoriji polimernih materialov zaradi široke uporabnosti zavzema visok delež v svetovni proizvodnji tekstila in plastičnih mas, ki neprestano narašča. Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika je zato potrebno recikliranje. Tekom diplomskega dela smo poliestrna vlakna reciklirali po postopku nevtralne hidrolize v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju. Produkte hidrolize smo nato okarakterizirali z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo in z metodo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju z uporabo treh različnih topil (dimetil sulfoksida, kombinacija topil toluena in etanola ter benzil alkohola) z namenom določitve končnih karboksilnih skupin. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko sklepali o učinkovitosti depolimerizacije pri različnih reakcijskih pogojih. Ugotovili smo, da se poliestrna vlakna najbolje razgradijo pri reakcijskih pogojih 250 °C, masno razmerje vlakna : voda 1:10 in 30 min reakcijskega časa po doseženi željeni temperaturi in tlaku. Dimetil sulfoksid se je izkazal za najustreznejše topilo za določitev končnih karboksilnih skupin s potenciometrično titracijo produktov v obliki prahu, benzil alkohol pa za produkte v obliki vlaken.
Ključne besede: poliester, recikliranje, hidroliza, titracije, FTIR
Objavljeno v DKUM: 08.09.2017; Ogledov: 1973; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
Effects of ultrasound irradiation on the preparation of ethyl cellulose nanocapsules containing spirooxazine dye
Julija Volmajer Valh, Simona Vajnhandl, Lidija Škodič, Aleksandra Lobnik, Matejka Turel, Bojana Vončina, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: This article presents the influence of low frequency, high intensity ultrasonic irradiation on the characteristics (average size, polydispersity index) of ethyl cellulose nanocapsules encapsulating a photochromic dye. Photochromic nanocapsules were prepared by the emulsion-solvent evaporation method. The acoustic densities entering the system were systematically studied with respect to their abilities to modify and reduce the average sizes and polydispersity indexes of the nanocapsules. Scanning electron microscope, confocal laser microscope, and dynamic light scattering were utilised to characterise the structure, shape, size, and polydispersity of ethyl cellulose photochromic nanocapsules. We were able to tailor the size of the photochromic nanocapsules simply by varying the acoustic densities entering the system. At an acoustic density of 1.5 W/mL and 60 s of continuous irradiation, we were able to prepare an almost monodispersed population of the nanocapsules with an average size of 193 nm.
Ključne besede: encapsulation, ethyl cellulose microcapsules, nanocapsules
Objavljeno v DKUM: 09.08.2017; Ogledov: 1679; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Določevanje stopnje depolimerizacije PET s pomočjo titracij
Vanja Spahič, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in posledično večje proizvodnje, uporabe in odlaganja polimernih materialov, je recikliranje le-teh postala nujnost . Polietilen tereftalat (PET) je v tekstilni industriji najbolj uporabljen sintetični material, kljub temu pa je recikliranje PET-a iz tekstilnih materialov manj raziskano področje. V diplomskem delu smo PET vlakna depolimerizirali s postopkom nevtralne hidrolize, stopnjo depolimerizacije pa določili s pomočjo titracij. Rezultati so pokazali, da se je PET najbolje razgradil pri temperaturi 250 oC, tlaku 39 barov, razmerju PET : voda 1:10 ter reakcijskem času 30 min. Titracije so se izkazale za primerno metodo za ocenitev stopnje razgradnje PET-a. Zaključki diplomske naloge so obetavni in odpirajo nove možnosti raziskav na področju titracij kot hitrih in enostavnih metod.
Ključne besede: depolimerizacija, polietilen tereftalat, nevtralna hidroliza, recikliranje, titracije
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1875; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici