| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 49 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
Zeta potencial PA 6
Robert Šoster, Nika Veronovski, Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi smo preučevali elektrokinetične lastnosti poliamida 6 v obliki (a) folije in (b) tekstilnega filamenta ob uporabi dveh merilnih celic. Merili smo potencial zaradi pretoka in iz tega določili zeta potencial (▫$\zeta$▫ v odvisnosti od pH vrednosti medija. Meritve na posameznem materialu smo preučevali s stališča ponovljivosti. S tem namenom smo opravili meritve na 10 preskušancih istega vzorca. Določili smo osnovne statistične pokazatelje ponovljivosti za ▫$\zeta$▫ pri pH 3 in 9 ter izoelektrično tocko. Metodo smo optimirali glede na čas nabrekanja v raztopini elektrolita pred meritvijo in maso materiala v cilindrični celici. Meritve v 0,001 M KCl na obeh vrstah materiala kljub različni nadmolekulski in površinski strukturi dobro sovpadajo. Krivulje ▫$\zeta$▫=▫$\zeta$▫(pH) imajo pričakovan potek. PA 6 kaže amfoterno naravo zaradi vsebnosti amino in karboksilnih skupin. V alkalnem mediju disociirajo karboksilne skupine, kar povzroči negativen ▫$\zeta$▫ (folija: (-32,9▫$\pm$▫ 1,6) mV, filament: (-35,2▫$\pm$▫2,0) mV pri pH 9). V kislem mediju kaže PA kationski značaj zaradi disociacije amino skupin (folija: (24,5▫$\pm$▫1,7) mV, filament: (15,1▫$\pm$▫1,1) mV pri pH 3). Izoelektrična točka, kjer je ▫$\zeta$▫ enak 0, se nahaja za folijo pri pH vrednosti 4,7▫$\pm$▫0,1, za filament pa pri 4,9▫$\pm$▫ 0,1.
Ključne besede: polimeri, poliamid 6, elektrokinetične lastnosti, potencial zaradi pretoka, zeta potencial, filament, folija
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 605; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (420,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

42.
Določitev protimikrobnega učinka medicinskih tekstilij
Marko Munda, 2014, magistrsko delo

Opis: V nalogi bosta z vidika protimikrobnega učinka raziskana hitozan v raztopini, kot tudi celuloza funkcionalizirana s hitozanom. Hitozan poseduje protimikrobne lastnosti, kar pa zavisi od številnih dejavnikov, kot recimo števila protoniranih aminskih skupin, molske mase, topila, itd... Običajno protimikrobna sredstva preprečujejo celično delitev bakterij, poškodujejo celično steno ali vplivajo na prepustnost celične membrane, denaturirajo proteine, blokirajo aktivnost encimov in tako onemogočajo preživetje celic. Pri inhibiciji patogenih mikroorganizmov se sprošča intracelularni kationski kalij, njegova kvantitativna določitev pa omogoča spremljanje baktericidnega učinka protimikrobnih sredstev. Slednje je mogoče izkoristiti kot alternativno tehniko za določitev inhibicije mikroorganizmov v stiku s hitozanom oz. protimikrobno funkcionalizirano celulozo. Ker na področju testiranja vlaken obstaja dokaj velika vrzel je uspešna vzpostavitev konvencionalnih tehnik izredno dobrodošla. Cilj magistrske naloge je tako uporaba atomske emisijske spektrofotometrije in potenciometričnih titracij z kalijevo ion selektivno elektrodo za kvantitativno analizo intracelularnega kationskega kalija, nastalega pri degradaciji mikroorganizmov v stiku s protimikrobnimi materiali. Eden izmed pomembnejših ciljev je natančna pridobitev supernatanta z vsebnostjo intracelularnega kationskega kalija brez prisotnosti mikroorganizmov, za kar bo potrebno po interakciji specifičnega mikroorganizma z raztopino hitozana in celulozo funkcionalizirano z raztopino hitozana izvesti ultrafiltracijo. Slednje omogoča varno uporabo omenjenih tehnik za določitev protimikrobnega učinka uporabljenih materialov. Podana bo primerjava med protimikrobno učinkovitostjo (zaradi sproščenega kalija) raztopine hitozana in funkcionalizirano površino celuloze s hitozanom.
Ključne besede: celuloza, hitozan, Candida albicans, atomska emisijska spektroskopija, potenciometrične titracije s kalijevo ion-selektivno elektrodo.
Objavljeno: 06.05.2014; Ogledov: 872; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

43.
44.
Surface modification of silicone with polysaccharides for the development of antimicrobial urethral catheters
Matej Bračič, 2016, doktorska disertacija

Opis: In this work, alternative polysaccharide-based coatings were used to improve the antimicrobial and antifouling properties of silicone surfaces used for urethral catheters. The introduction of a catheter in the urethra is commonly connected with a high risk of microbial infections which often result in long-term health damage. Polysaccharide-based coatings like chitosan, carboxymethyl chitosan, and a synergistic formulation between hyaluronic acid and a natural lysine-based surfactant, were used to treat silicone surfaces to overcome the infection problems as an alternative to conventional approaches, which include the administration of antibiotics or coatings with metal ions. The polysaccharide-based macromolecular solutions and dispersions were firstly characterised by means of pH-titrations, dynamic light scattering and scanning electron microscopy in order to determine the size of particles in dispersions and their pH dependant charging behaviour. The knowledge gained from this was used to thoroughly study the interactions of the polysaccharide-based solutions and dispersions with the model silicone surfaces. The model surfaces were ultra-thin films prepared by dissolution of silicone in toluene and subsequent spin-coating on quartz crystals. The influence of pH, salt concentration, and various surface activation processes on the adsorption behaviour was evaluated by means of a very precise quartz crystal microbalance with dissipation. This knowledge was transferred to the application of the coatings on real systems i.e. casted silicone sheets and silicone tubes. The surface morphology, surface chemistry, as well as the mechanical and chemical stability of the coatings were further characterised on both model and real systems. For this purpose different microscopy and spectroscopy methods, pH-potentiometric titrations and methods for evaluation of mechanical properties were used. Finally the antimicrobial and antifouling properties were evaluated. The antimicrobial properties were tested against gram-positive and gram-negative bacteria as well as fungi, which are commonly found in infected urine, while the antifouling properties were tested by measuring the adhesion of bovine serum albumin, fibrinogen, and lysozyme biomolecules onto functionalised model films using the quartz crystal microbalance. The results showed that homogeneous and stable coatings can be achieved by adsorption from dispersions of the polysaccharide-based nanoparticles of 200-300 nm in size, which are formed by precipitation; i.e. careful pH adjustments of chitosan to pH = 6.5, carboxymethyl chitosan to pH = 7, and by mixing the hyaluronic acid and natural lysine-based surfactant solutions at concentrations of 2.5 x 10-4 mol/L and 1.25 x 10- 3 mol/L for the hyaluronic acid and 5.0 x 10-4 mol/L and 1.2 x 10-3 mol/L for the surfactant, respectively . The mass of the coatings on model silicone films can be increased by a 3-step adsorption, which directly influences the antimicrobial properties of the coatings that are improved with increasing coating mass, reaching values of up to 90 % in reduction of microorganism growth. It was also shown that the hyaluronic acid-natural surfactant formulation is superior to the chitosan coatings. The same conclusions were drawn from the antifouling evaluation where the zwitterionic nature of the formulation between natural based lysine surfactant and HA successfully suppressed the adhesion of biomolecules on silicone surfaces, while the chitosan coatings only moderately prevented the adhesion of proteins. One can conclude that the polysaccharide-based coatings can be successfully introduced to silicone surfaces from dispersion and as such successfully prevent biomolecule adhesion and reduce the growth of pathogen microorganisms which can be found in the urine during urethral infections.
Ključne besede: Urethral catheters, Antimicrobial coatings, Silicone, Polysaccharides, Natural surfactants
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 872; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (5,86 MB)

45.
ELEMENTARNA KARAKTERIZACIJA FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN
Marko Munda, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi je izvedena protimikrobna funkcionalizacija dveh vlaknotvornih polimerov (naravni polimer: celuloza, sintetični polimer: polietilentereftalat) ki se najpogosteje uporabljata v najnaprednejših panogah kot so embaliranje živilskih izdelkov, razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov, ter vsadkov, itd. Za funkcionalizacijo le-teh smo uporabili polisaharid hitozan in sicer absorbiran v obliki tankih površinskih slojev s katerimi vnašamo v vlakna nove funkcionalne skupine, ki so gonilna sila biološke aktivnosti. Zatorej je bistvenega pomena uporaba tehnik, ki omogočajo analizo površinske elementarne sestave funcionaliziranih materialov. Cilj diplomske naloge je tako preučevanje površin funkcionaliziranih materialov z uporabo spektroskopskih metod ATR-FTIR ter komplementarne Raman spektrofotometrije za kvalitativno analizo funkcionalnih skupin vlaken. Doslej se je obema tehnikama namenjalo premalo pozornosti in sta tako okviru diplomske naloge podrobno preučeni in optimirani za uporabo vlaknotvornih polimerov funkcionaliziranih s polisaharidi. Analize funkcionaliziranih PET folij so pokazale da se hitozan v obliki filma oprime nosilnega materiala le mehansko in/ali s fizikalno adsorpcijo, medtem ko pa na celuloznih vlaknih ni moč zaslediti hitozana.
Ključne besede: celulozna vlakna, polietilentereftalat, hitozan, funkcionalizacija, ATR FT-IR, Raman
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1907; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

46.
Kompozitni materiali na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje olj iz vode
Andraž Jug, 2016, magistrsko delo

Opis: Perutninska industrija s svojim delovanjem bistveno prispeva h količini odpadnega perutninskega perja, ki je okoljsko zelo obremenjujoč in za odlaganje zelo zahteven odpadek. Ocenjeno je, da v svetu letno nastaja 5 mio. ton odpadnega perja, zato potekajo obširne raziskave možnosti ponovne uporabe tega materiala. Ena izmed možnosti je uporaba perja kot adsorpcijsko sredstvo za olja iz vode, saj je zaradi svojih fizikalno-kemičnih lastnosti perje pokazalo odlične rezultate pri vezavi oljnih nečistoč v svojo strukturo. Namen magistrskega dela je bil razviti kompozitni material na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje oljnih razlitij na površini vode. Z dodajanjem keramičnih delcev sepiolita, ki velja za odličen oljni adsorbent, odpadnemu perju, smo želeli izdelati kompozit z izboljšano adsorpcijsko sposobnostjo v primerjavi z osnovnimi komponentami. Za karakterizacijo osnovnih materialov smo uporabili svetlobno mikroskopijo, vrstično elektronsko mikroskopijo, sejalno analizo delcev ter metode določanja osnovnih lastnosti olja. Za izdelavo kompozitov smo med drugim uporabljali postopke mehanskega in termičnega stiskanja. Adsorpcijske lastnosti materialov smo določali v skladu s standardom ASTM F726-12. Ugotovili smo, da dodatek sepiolita ne prispeva bistveno k adsorpcijskim lastnostim kompozita, saj zaradi višje gostote in nižje relativne adsorpcijske sposobnosti zmanjšuje vrednosti adsorpcije kompozitnega materiala. Rezultati so potrdili najučinkovitejšo adsorpcijo olja v primeru blazinic, sestavljenih iz poliestrne tkanine in napolnjene s čistim perjem.
Ključne besede: perutninsko perje, sepiolite, adsorpcija olja, analizne metode, kompozitni materiali, separacijski procesi
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 569; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (5,09 MB)

47.
48.
Uporaba keratina iz piščančjega perja za pripravo nano-vlaken
Urška Jordan, 2016, diplomsko delo

Opis: Perutninsko perje, ki vsebuje kar okrog 90% keratina je eden od zelo obremenjujočih odpadkov perutninske industrije. Cilj tega diplomskega dela je bil analizirati možnosti izdelave nanovlaken iz keratina iz piščančjega perja s postopkom elektropredenja. Povprečna molekulska masa keratina pridobljenega iz piščančjega perja je relativno nizka, in sicer okrog 10kDa, kar je spodnja meja za izdelavo vlaken. Za odpravo te omejitve smo raztopinam keratina v različnih deležih dodajali polietilen oksid s povprečno molsko maso 600kDa. Rezultati so pokazali, da je raztopina iz mešanic polimerov keratina in PEO primerna za oblikovanje vlaken z postopkom elektropredenja le če vsebuje največ 10 % keratina. Analizirali smo tudi, najoptimalnejše pogoje za izdelavo nanovlaken mešanic PEO in keratina iz piščančjega perja s postopkom elektropredenja in ugotovili, da se vlakna najuspešneje formirajo pri napetosti 15kV ter razdalji med elektrodama 10cm.
Ključne besede: keratin, polietilen oksid, elektropredenje, nanovlakna
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 641; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

49.
Model strategije vstopa na trge identifikacijskih dokumentov v Afriki
Simona Strnad, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih pospešena krepitev globalizacije in liberalizacija trgovine zahtevata od podjetij vključevanje in konkuriranje na globalnem trgu, z namenom izkoriščanja tržnih priložnosti za doseganje večje prodaje in dobička. Strateško zasnovana prisotnost na tujih trgih omogoča podjetjem ne le obstoj, temveč tudi rast in dinamičen razvoj. Pri tem pa se postavlja vprašanje izbire ustrezne strategije vstopa na tuji trg, kar je odvisno ne samo od zaznanih priložnosti in nevarnosti v okolju, temveč tudi od sposobnosti podjetja za ustvarjanje in učinkovito razporejanje resursov ter od opredeljene strategije rasti podjetja. Grafično podjetje Cetis se tega zaveda, zato skuša svoje prodajne aktivnosti razpršiti na vse štiri kontinente na področju prodaje celovitih rešitev identifikacijskih dokumentov, predvsem pa na afriške trge, in sicer zaradi manjše zasičenosti trgov. Z izbrano temo magistrskega dela bi želeli pomagati podjetju Cetis pri učinkovitem vstopu in razvoju tržne pozicije na afriških trgih. Namen raziskave v magistrskem delu je bil ugotoviti ustreznost uporabljenih strategij vstopa na izbrane afriške trge in spoznati potrebno prilagajanje strategij razvoja tržne pozicije zahtevam trga pri prodaji celovitih rešitev izdaje identifikacijskih dokumentov, in sicer zaradi tržnih in institucionalnih specifičnosti vsakega posameznega nacionalnega trga. Z raziskavo smo skušali tudi razumeti interese in vplive lokalnih institucionalnih akterjev na dodeljevanje poslov in proces trženja ter ugotoviti, kako tehnološka razvitost trga in povezovanje podjetij v ponudbene koalicije vplivata na prodajni uspeh. Rezultati raziskave so pokazali, da je vsak lokalni afriški trg specifičen, zato zahteva prilagojen tržni nastop že ob vstopu in razvoju začetne tržne pozicije, ter da je v vseh afriških državah prisotna visoka stopnja korupcije in s tem specifični subjektivni vpliv posameznih akterjev na dodeljevanje poslov. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da se pri prodaji na tistih afriških trgih, ki so v fazi enostavne tehnološke razvitosti, lažje dosegajo večji prodajni uspehi, kot če bi prodajali na trgih visoke tehnološke razvitosti. Pri tem je povezovanje z lokalnimi partnerji na posameznem afriškem trgu v ponudbene koalicije nujnost, v nasprotju s povezovanjem s konkurenčnimi podjetji, saj ostaja grafično podjetje, zaradi svoje majhnosti, neprepoznavno na trgu.
Ključne besede: Globalizacija, mednarodni marketing, strategije vstopa na tuji trg, tržna pozicija, vpliv lokalnih institucionalnih akterjev, korupcija
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 932; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici