| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV RAZMERJA KOMONOMEROV NA MORFOLOGIJO POLI(DIVINILBENZEN-KO-ETILHEKSIL AKRILAT-KO-AKRILNE KISLINE)
Simona Jerenec, 2010, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni monoliti so bili pripravljeni s polimerizacijo obeh faz emulzije z visokim deležem notranje faze. V vodni fazi smo uporabili: kalijev peroksodisulfat, akrilno kislino in metilenbisakrilamid. Masni delež akrilne kisline je bil 2 % ali 5 %. V organski fazi so bili prisotni: span 80, 2-etilheksil akrilat, divinilbenzen in v nekaterih primerih še stiren. Monomer divinilbenzen je služil kot zamreževalo v organski fazi, monomer metilenbisakrilamid pa kot zamreževalo v vodni fazi. Monoliti so bili 2 %, 3 %, 5 % ali 10 % zamreženi z metilenbisakrilamidom. Kalijev peroksodisulfat je služil kot iniciator oziroma kot sredstvo, ki pospeši polimerizacijo. Elastičnost materiala smo povečali z 2-etilheksil akrilatom, ki je služil kot komonomer. Ugotovili smo, kako poliakrilna kislina glede na različen pH medij spreminja prostornino znotraj praznin monolita. Spreminjali smo delež 2-etilheksil akrilata in divinilbenzena ter preučevali mehanske lastnosti vzorcev ter njihovo morfologijo. Emulzijo z visokim deležem notranje faze smo prelili v plastičen kalup in jo izpostavili vplivom toplote (približno 60 oC), da smo sprožili polimerizacijo. Dobimo visoko porozen, zamrežen monoliten material. Zaradi razpada materiala pri čiščenju in sušenju smo začeli dodajati še stiren. Dodani stiren je izboljšal mehanske lastnosti polimerov. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo določili morfologijo monolitnega materiala in s tem potrdili njihovo poroznost ter ugotovili, kakšen je povprečen premer praznin monolita. Z infrardečo spektroskopijo smo preverili kemijsko strukturo monolitov. Monolitom smo izmerili povratni tlak s pomočjo visoke ločljivostne tekočinske kromatografije.
Ključne besede: polimerizacija emulzije, monolit, emulzija z visokim deležem notranje faze, polimerizacija, porozen material, poliHIPE
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2510; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (10,16 MB)

2.
Medpredmetno načrtovanje vsebin pri pouku matematike v srednji šoli
Simona Jerenec, 2011, diplomsko delo

Opis: Zmožnost povezovanja znanj z različnih področij znanosti in človekovega delovanja že od nekdaj povezujemo s posameznikovo razgledanostjo in svojevrstno odličnostjo. Hkrati je to ena ključnih kvalitet tistih znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kompleksnih procesov, na primer v medicini, farmaciji, ekologiji, razvijanju nanotehnologij ipd. Povezovanje znanj omogoča celovitejši pristop k obravnavanemu problemu. To so nekateri od razlogov, zakaj načrtovalci šolskih kurikulov pri nas in v tujini spodbujajo medpredmetno povezovanje vsebin pri pouku. Slednje nas je vodilo k iskanju nekaterih možnih opredelitev medpredmetnega povezovanja in k iskanju konkretnih primerov medpredmetnih povezav, ki jih je moč zaslediti v učnih načrtih za matematiko za srednje šole ter nekaterih srednješolskih matematičnih učbenikih, z namenom osvetlitve prednosti in omejitev takšnega načina dela pri pouku. Predstavili smo tudi spoznanja, kdaj je smiselno izvajati medpredmetno učno enoto in na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju oz. izvajanju. Kot poseben primer medpredmetnega povezovanja smo predstavili še matematično modeliranje. V empiričnem delu so nas zanimale izkušnje in stališča učiteljev matematike o medpredmetnem povezovanju. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, katere načine medpredmetnega povezovanja učitelji najpogosteje uporabljajo in kako pogosto, kaj jih omejuje pri izvajanju medpredmetnih povezav, kako dijake navajajo na samostojno iskanje in razumevanje medpredmetnih povezav. Učitelje smo prosili, da nam naštejejo nekaj konkretnih matematičnih vsebin, ki jih povezujejo z vsebinami drugih predmetov. Med drugim nas je še zanimalo, ali obstaja kakšna povezava med izkušnjami učiteljev oz. delovno dobo in njihovim zaznavanjem težav in ovir za medpredmetno povezovanje. Ugotavljali smo še, ali imajo učitelji matematike na splošno pozitivno ali negativno mnenje o medpredmetnem povezovanju in kaj je vzrok za takšno stališče. Ob sklepu ostaja še nekaj odprtih vprašanj, kot na primer kateri učenci največ pridobijo s povezovanjem znanj, kako je učiteljeva strokovna usposobljenost in splošna razgledanost povezana s pogostostjo uporabe medpredmetnih povezav in kateri poučevalni pristopi so najbolj učinkoviti pri razvijanju zmožnosti povezovanja znanj.
Ključne besede: povezovanje znanj, medpredmetne povezave, medpredmetno načrtovanje, matematično modeliranje, pouk matematike.
Objavljeno: 04.09.2011; Ogledov: 2619; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici