| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča vzgojiteljev in staršev do zgodnje obravnave otrok
Simona Jereb, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava spodbuja otrokovo zdravje, razvijanje sposobnosti, zmanjšuje razvojne zaostanke in spodbuja vlogo staršev pri vzgojno-izobraževalnih ciljih otroka. Ima pomemben vpliv na usmeritev otrok s posebnimi potrebami, kajti skrbi za nadaljnje lažje delo glede na njihove potrebe. Traja vse od rojstva do vstopa otrok v osnovno šolo. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča zgodnje obravnave vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok in staršev otrok, ki imajo otroka, vključenega v proces zgodnje obravnave. Želeli smo raziskati razlike glede na osebo in starost anketiranih oseb. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši iz Vrtca Anice Černejeve, Vrtca Mavrica Vojnik, Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Vrtca Slovenske Konjice. Zanimalo nas je, kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, kakšno je znanje staršev in strokovnih delavcev na področju zgodnje obravnave ter ali imajo starši, vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev različen pogled na proces zgodnje obravnave. Pri tem so nas zanimale razlike v stališčih do zgodnje obravnave glede na osebo in starost. Oseba je spremenljivka, ki nam pove, ali je anketiranec v razmerju do otroka njegov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali starš. Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo nato statistično obdelali z računalniškim programom SPSS, ki se uporablja pri statični obdelavi podatkov. Uporabili smo analitične obdelave podatkov: frekvenčno distribucijo spremenljivk, osnovno deskriptivno statistiko in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da obstajajo v stališčih do zgodnje obravnave statistično značilne razlike med vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši. Staršem niso v tolikšni meri zagotovljena dodatna izobraževanja na področju zgodnje obravnave kot vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Statistično značilne razlike glede na starost smo ugotovili pri pridobivanju znanja s pomočjo strokovne literature in pri trditvi glede spoštljivega odnos med strokovnimi delavci in starši.
Ključne besede: zgodnja obravnava, predšolsko obdobje, stališče, starši, strokovni delavci
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1126; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
VLOGA ODRASLEGA PRI SOOČANJU PREDŠOLSKEGA OTROKA Z IZGUBO
Simona Jereb, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsakega enkrat v življenju doleti izguba; nekateri jo doživijo že v zgodnjem otroštvu, drugi kasneje. Večina ljudi o izgubi zelo težko govori, zato se tudi v predšolskem obdobju vzgojitelji izogibajo te teme oziroma ji ne namenjajo prav veliko pozornosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena izguba in njen pomen. Natančneje je opredeljen pomen izgube pri predšolskem otroku, kakšne vrste izgub poznamo, soočanje otroka z izgubo, vloga odraslega pri soočanju otroka z izgubo in ustrezni ter neustrezni pristopi ob otrokovem soočanju z izgubo. V okviru empiričnega dela je prikazana raziskava o tem, kakšno vlogo imajo odrasli pri otrokovem soočanju v predšolskem obdobju. V raziskavi so bili vključeni starši, vzgojitelji in pomočniki predšolskih otrok iz vrtca Mavrica Vojnik, vrtca Jožice Flander in vrtca Slovenske Konjice. Zbrane podatke, ki smo jih pridobili z anketiranjem, smo nato obdelali s programom za statistično obdelavo podatkov imenovanim SPSS. Zanimalo nas je predvsem, kako odrasli ukrepajo, ko otrok doživi izgubo; ali so dovolj informirani in če prisotnost vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja ter starša vpliva na otrokovo reakcijo ob izgubi. Prišli smo do ugotovitve, da najpogosteje odrasli otroka ob izgubi tolažijo, kar smo tudi predvidevali v eni izmed hipotez in da prisotnost odraslega ne vpliva na otrokovo reakcijo, saj je vsak otrok individuum in ob izgubi reagira po svoje.
Ključne besede: doživljanje, izguba, otrok, predšolsko obdobje, vloga, vrtec
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1522; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (922,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici