Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

UPORABA ČEBELJIH PRIDELKOV PRI ZDRAVLJENJU: MNENJA IN IZKUŠNJE ČEBELARJEV
Simona Fekonja, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Vse več raziskav na področju medicine in drugih naravoslovnih znanosti se ukvarja s posameznimi čebeljimi pridelki in na novo odkriva in potrjuje njihove pozitivne učinke pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšno vlogo ima apiterapija oziroma zdravljenje s čebeljimi pridelki med slovenskimi čebelarji. Pri tem smo se osredotočili na njihove dosedanje izkušnje z uporabo čebeljih pridelkov ter pridobili stališča čebelarjev glede apiterapije in njene umestitve med ostale oblike zdravljenja. Vprašalnik, ki ga je izpolnilo 90 čebelarjev oziroma čebelark, je bil objavljen tudi na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Rezultati so pokazali, da slovenski čebelarji v največji meri uporabljajo čebelje pridelke v preventivne namene (74%). Med čebeljimi pridelki je največ čebelarjev zaznalo pozitivne učinke na zdravje pri propolisu (96%), nekaj manj pri medu (94%), temu pa sta sledila cvetni prah (83%) in matični mleček (61%). Razlik med čebelarji člani in nečlani čebelarskih društev z našo statistično analizo nismo zaznali. Slovenski čebelarji imajo mnogo znanja in izkušenj s preventivno in terapevtsko uporabo čebeljih pridelkov, s čimer lahko veliko pripomorejo pri usmerjanju prihodnjih raziskav na področju uporabe apiterapije tudi v uradni medicini.
Ključne besede: apiterapija, čebelarji, čebelji pridelki, preventiva
Objavljeno v DKUM: 01.09.2015; Ogledov: 2055; Prenosov: 509
Celotno besedilo (1,03 MB)

Kultura varnosti v domu za starejše z vidika negovalnega osebja
Simona Fekonja, 2012, diplomsko delo

Opis: Koncept kulture varnosti se je do sedaj v Sloveniji preučeval le v bolnišnični zdravstveni dejavnosti. Vendar je varnost stanovalcev v domu za starejše prav tako pomembna. Starejši so zaradi svojih fizioloških sprememb in jemanja večjega števila različnih zdravil še toliko bolj izpostavljeni različnim napakam in posledično poškodbam. Namen raziskave je bil opredeliti značilnosti in stopnjo zaznavanja izhodiščne kulture varnosti stanovalcev z vidika negovalnega osebja v izbranem domu za starejše ter dobljene podatke primerjati z rezultati bolnišnične kulture varnosti. Raziskovalna metodologija: Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnika Agencije za raziskave in varnost zdravstvene obravnave v ZDA, ki je sestavljen iz 12 dimenzij kulture varnosti. Rezultati: Rezultati so pokazali višjo stopnjo zaznavanja kulture varnosti v domu za starejše kot v slovenskih bolnišnicah. Najbolje so bile ocenjene naslednje dimenzije: povratne informacije in komunikacija o napakah, namestitev in premestitve stanovalcev, celokupno zaznavanje varnosti stanovalcev ter timsko delo. Sklep: Raziskava je pokazala, da negovalno osebje zaznava visoko stopnjo varnosti stanovalcev v izbranem domu za starejše.
Ključne besede: kultura varnosti stanovalcev, dom za starejše, negovano osebje, napake, varnost stanovalcev
Objavljeno v DKUM: 10.10.2012; Ogledov: 1764; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh