| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VKLJUČEVANJE SODOBNE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V POUK SLOVENŠČINE
Mateja Pogorevc, 2009, diplomsko delo

Opis: Pristop k učenju maternega jezika se skozi obdobja spreminja in danes tudi tu veliko vlogo igra sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) oziroma računalnik. Vključevanje sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk slovenščine je tema istoimenskega diplomskega dela, katerega namen je bil raziskati razširjenost uporabe sodobne IKT na omejenem vzorcu učiteljev slavistov, ki učijo v osnovnih in srednjih šolah. Odgovorni organi nudijo učiteljem ustrezne možnosti nadgradnje znanja, izboljšuje se tudi opremljenost učnih prostorov. Vzporedno s postopnim vključevanjem IKT v pouk slovenščine tečejo prenove učnih načrtov, ki so bile nujno potrebne. Spoznanja te študije, ki temeljijo na rezultatih anketnega vprašalnika, so se izkazala za vzpodbudna. V raziskavo je bilo zajetih 50 učiteljev slovenščine s štajerskega področja Slovenije. Anketirani vključujejo sodobno IKT v pouk slovenščine, kar potrjuje že dejstvo, da si pri pripravi na pouk redno pomagajo z Wordom in svetovnim spletom. Kljub generacijskemu prepadu v obvladovanju sodobne IKT, ki ga je povzročil hiter napredek računalniške znanosti v zadnjem desetletju ali dveh, je mogoče trditi, da so učitelji slovenščine zadovoljivo usposobljeni. Računalniška pismenost predstavlja izziv, ki so ga pripravljeni sprejeti kot pot do novih znanj ter bolj kakovostnega načina dela.
Ključne besede: Ključne besede: sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, slovenščina, pouk, računalnik, učitelji, slavisti, slovenisti, računalniška pismenost, diplomska dela.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3849; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (409,86 KB)

5.
KULTURNE DEJAVNOSTI V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Tina Baumhakl, 2009, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom sem želela preučiti stanje na področju kulturnih dejavnosti v devetletni osnovni šoli v tretjem triletju. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike med mestnim, primestnim in vaškim okoljem pri načrtovanju in izvajanju kulturnih dni. Kulturna vzgoja temelji na poglobljenem delu v okviru umetnostnih predmetov (slovenščina, likovni pouk, glasbeni pouk, različni izbirni predmeti s področja kulture …), ki naj bi poleg kognitivnega znanja s področja umetnosti razvijali učenčeve umetniške sposobnosti, občutljivost in spoštovanje umetnosti. Kulturne dejavnosti sodijo v okvir dni dejavnosti. So tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vkljucena v predmetnik osnovne šole. Gre za organizacijske in didaktične oblike, ki naj bi omogocale nadaljevanje, poglabljanje in samostojnejše ustvarjalno dopolnjevanje dejavnosti pri pouku jezikovno-umetnostnega področja v povezavi z drugimi predmeti, interesnimi dejavnostmi učencev in z njihovim samostojnim delom.
Ključne besede: kulturne dejavnosti, kulturni dan, slovenščina, osnovna šola, kulturna vzgoja, umetnostna vzgoja.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2312; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (446,81 KB)

6.
RABA NAREČIJ MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Janja Kitak, 2009, diplomsko delo

Opis: Učenci pridejo v osnovno šolo z znanjem pogovorne ali narečne zvrsti jezika, knjižnega jezika pa se morajo v šoli šele naučiti. Učitelj učencev ne sme zastrašiti s svojim učnim ravnanjem. V njih ne sme vzbujati vtisa, da je njihovo dotedanje znanje neuporabno in da se morajo vsega naučiti v šoli. H knjižnemu jeziku mora preiti tako, da v nižjih razredih dopušča tudi narečje kot sredstvo sporazumevanja. Zelo pomembno je, da učitelj upošteva didaktično načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Narečje svojih učencev mora zato dobro poznati in ga spoštovati. Sprejemati mora jezikovne različice svojih učencev, do njih mora biti strpen, vendar jih mora opozarjati na druge možne različice. Učence mora postopoma navaditi na različne načine govorjenja glede na okoliščine sporočanja. Narečja so zastopana tudi v učnem načrtu za slovenščino za osnovnošolsko izobraževanje. V ciljih se narečje pojavlja kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, učenec loči med knjižnim in neknjižnim jezikom in se hkrati zaveda, v kakšnih okoliščinah je raba prvega ali drugega ustreznejša. Učenec spoznava narečje tudi kot socialno zvrst. V učnem načrtu je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Raba narečij med učenci zadnjega triletja osnovne šole je raziskana na Osnovni šoli Destrnik, kjer se govori prleško narečje, in na Osnovni šoli Sveta Trojica, kjer je v rabi slovenskogoriško narečje. Obe narečji sta v diplomskem delu tudi obravnavani.
Ključne besede: raba narečij, didaktika slovenskega jezika, slovenska narečja
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2359; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

7.
GOVORNI NASTOPI UČENCEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Mateja Kelc, 2009, diplomsko delo

Opis: Govorništvo je v današnjem življenju zelo pomembna dejavnost, zato sem se odločila, da bom v svojem diplomskem delu obravnavala to temo. Pomembno je, da se nastopanja pred javnostjo naučimo že v otroštvu, saj se bomo na ta način najlažje privadili nastopanja in se znebili treme, ki se pojavi pri nekaterih ljudeh. V diplomskem delu sem preverila, kako so govorni nastopi obravnavani v tretjem triletju osnovne šole in v srednji strokovni šoli. Govorni nastop je skupek besedne in nebesedne komunikacije, zato se mora vsak govorec zavedati, da pri govornem nastopanju ni pomembno le, kaj in kako govori, temveč tudi, kako bo svoj nastop izvedel. Dober govorni nastop zahteva temeljito pripravo, zato je potrebno poznati posamezne faze priprave. Zelo pomembno je, da si govorec vzame dovolj časa, da lahko zbere gradivo, ki ga bo uporabil, izbere informacije, razvrsti gradivo in ga razčleni. Ko je besedilo zapisano, se ga mora tudi naučiti in razmisliti o sami izvedbi govornega nastopa. Učencem sem razdelila anketo in tako pridobila podatke o tem, ali radi govorno nastopajo, kako in koliko časa se na nastop pripravljajo, ali imajo tremo, ali med govorom uporabljajo nebesedno komunikacijo … Pridobljene podatke sem med seboj primerjala v empiričnem delu diplomske naloge in tako ugotovila, kakšne so podobnosti oz. razlike med govornimi nastopi v osnovni oz. srednji šoli.
Ključne besede: govorništvo, govorni nastop, komunikacija, osnovna šola, srednja šola.
Objavljeno: 10.09.2009; Ogledov: 4806; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (543,89 KB)

8.
PRILJUBLJENOST IN UPORABA PROBLEMSKEGA POUKA V IZBRANIH OSNOVNIH ŠOLAH
Katja Kržičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem skušala prikazati priljubljenost problemskega pouka pri pouku književnosti, in sicer tako med učitelji, kot tudi med učenci ter hkrati tudi ugotoviti, kako pogosto učitelji dejansko to metodo poučevanja tudi izvajajo. V teoretičnem delu je predstavljena definicija problemskega pouka, kot ga vidijo različni strokovnjaki, nato pa še njegove prednosti in slabosti, metode problemskega pouka, pomembnost problemske situacije ter kakšna je vloga učitelja in kakšna učenca pri izvedbi problemskega pouka. V empiričnem delu so predstavljeni namen diplomske naloge, raziskovalna vprašanja in hipoteze ter metodologija. Najobširnejši del diplomskega dela pa je interpretacija, narejena na podlagi rezultatov anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učenci in učitelji slovenščine na štirih osnovnih šolah v moji okolici. Tu so grafično prikazani rezultati večine vprašanj, ki so bila zastavljena anketirancem, ter nato podani še komentarji. Pri učencih so rezultati grafično prikazani tudi glede na spol in njihov učni uspeh. Ob koncu analize vprašalnikov sledi še primerjava odgovorov med učitelji in učenci. V sklepu diplomske naloge je ugotovljeno, da je problemski pouk med učenci priljubljen in si želijo, da bi ga njihovi učitelji pogosteje izvajali, ti pa ravno tako izražajo željo, da bi lahko večkrat pri pouku uporabili to metodo, vendar pa jim to pogosto onemogoča pomanjkanje časa.
Ključne besede: slovenščina, književnost, problemski pouk, učitelj, učenec, diplomsko delo
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 4353; Prenosov: 976
.pdf Celotno besedilo (672,84 KB)

9.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3756; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Branje in bralna motivacija učencev v osnovni šoli
Andreja Vintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Branje je zelo pomemben del človekovega življenja in delovanja, saj nas spremlja na vsakem koraku. Gre za dejavnost, ki se je začnemo učiti že pred vstopom v osnovno šolo in je pomembna za nadaljnje učenje in učno uspešnost, vendar se pravega pomena branja zavemo šele kasneje. Učenci v osnovnih šolah knjig ne berejo veliko, k branju teh pa jih v večini motivirajo predvsem zunanje oblike motivacije, ki jim obljubljajo nagrado, zaradi katere se dobro počutijo. Takšna oblika motivacije ima le kratkotrajen učinek, zato je pomembno, da učenci razumejo pravi pomen branja knjig in pričnejo v njih uživati in ne berejo samo zaradi zunanjih spodbud ampak tudi lastnega interesa in radovednosti. V uvodnem delu naloge so predstavljena teoretična izhodišča s področja motivacije, branja in bralne motivacije. Predstavili smo splošne značilnosti, motivatorje in dejavnike branja, vrste in tehnike branja, učno motivacijo, spodbujanje bralne motivacije in različne teorije, ki predstavljajo predpostavke za empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učenci 6. in 9. razredov na Osnovni šoli C. Prikazani podatki o pogostosti branja, bralnih interesih in navadah, odnosu, spodbujanju in upadu branja ter težavah pri branju veljajo samo za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci knjig ne berejo vsak dan, a branju pripisujejo pozitiven pomen, saj v večini berejo predvsem zaradi sprostitve in pridobivanja novih informacij, vendar to kaže tudi na to, da ga ne povezujejo z učenjem, poleg tega pa se, kljub učiteljevim spodbudam, interes za branje z leti šolanja zmanjšuje in vse pomembnejše postajajo druge oblike dejavnosti.
Ključne besede: motivacija, branje, bralna motivacija, učenci v osnovni šoli.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 4404; Prenosov: 865
.pdf Celotno besedilo (7,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici