| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 184
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
The multiple criteria assessment of social responsibility in organizations
Vesna Čančer, Simona Šarotar Žižek, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: The assessment of social responsibility (SR) in organizations requires a hierarchy of requisitely holistic factors and indicators. This paper introduces the development of measuring instrument for this multidimensional problem. Differently from using factor analysis based on principal component analysis extraction method, it presents the use of exploratory factor analysis(EFA) to develop the multiple criteria model for the assessment of SR.It also discusses several approaches for the weights determination: because considering factor loadings of the indicators obtained via EFA does not tend to differentiate between the levels of importance, the SMARTER method based on ordinal scale was used in criteria weighting. It proposes the solutions for measuring local alternativesʼ values with respect to indicators by using value functions. Application possibilities of the results of the multiple criteria assessment of SR are illustrated and discussed via a real-life case of organizations in Slovenia.
Ključne besede: exploratory factor analysis, multiple criteria model, social responsibility, weighting, Slovenia
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 317; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (689,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

72.
73.
74.
75.
76.
Povezava med psihičnim dobrim počutjem zaposlenih in duhovno inteligentnostjo kot dejavniki primerno celovitega menedžmenta
Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven, Matjaž Mulej, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Kriza kaže, da je menedžment podjetij premalo celovit; med drugim se preveč omejuje na ekonomske in tehnološke dejavnike. Zaradi porasta kompleksnosti in hitrosti porajanja izzivov okolja se organizacije med drugim soočajo z demografskimi in socialnimi spremembami, s spreminjanjem vrednot, zahtev in stališč zaposlenih, z njihovo čustveno nestabilnostjo in zastavljanjem temeljnih bivanjskih vprašanj, s katerimi spoznavajo najgloblji namen življenja. Duhovno zavedanje in način življenja postajata priznana nepogrešljiva vrednota ljudi, ki ne skrbijo le za optimalno uresničevanje svojih življenjskih vlog, ampak tudi za osebni in osebnostni razvoj. Duhovna inteligenca kot filozofija vodenja podjetja spreminja pomen in smisel poslovanja: ukinja omejenost na racionalni del osebnosti. Nadgrajena je z duhovnim kapitalom, zato predstavlja zavedanje, da gre za višje poslanstvo (od zgolj dobička), in je osnova za doseganje psihičnega dobrega počutja zaposlenih, katero podpira ustvarjalnost, inovativnost, zato konkurenčnost organizacij. V prispevku se osredotočamo na duhovno inteligenco in duhovni kapital, ki ju povezujemo s psihičnim dobrim počutjem človeka, katero izvira iz optimalnih izkušenj in delovanja. Psihično dobro počutje determinirata dve perspektivi: hedonistična in eudajmonična. Eudajmonični pristop, ki v ospredje postavlja samo-realizacijo, je raziskovalce vodil k psihološkemu dobremu počutju in samo-determinacijski teoriji. Hedonistični pristop kot lastno vrednotenje počutja ljudi opredeljuje subjektivno dobro počutje. Spoznanja obeh pristopov združuje psihično dobro počutje človeka, ki determinira njegovo zadovoljstvo, ustvarjalnost, uspeh pri delu in produktivnost. To pomeni, da so pričakovani (ekonomski) rezultati organizacij pogosteje posledica subjektivnega dobrega počutja kot obratno. Vodstva to pogosto spregledujejo.
Ključne besede: management, vodenje, poslovanje podjetja, delovno okolje, delovna uspešnost, duhovnost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 530; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

77.
Družbena odgovornost na temelju zadostne in potrebne celovitosti posameznikov ter njihovega blagostanja - možen odgovor na finančno, gospodarsko in družbeno krizo iz leta 2008
Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Aktualna kriza ni samo finančna in gospodarska, ampak predvsem družbena: temelji na prešibki in premalo celoviti odgovornosti vplivnih. Temelj vsake družbe so posamezniki, ki so tudi bistveni del koncepta družbene odgovornosti. Ta je lahko možen način reševanja obstoječe krize in tudi preprečevanja nastanka podobnih kriz. Da bi bil koncept družbene odgovornosti pri tem učinkovit, ga je treba nadgraditi tako, da bo temeljil na: (i) povečevanju objektivnega blagostanja, (ii) preprečevanju negativnih in krepitvi pozitivnih vplivov na naravno in družbeno okolje, (iii) pozitivnem vplivu na porast celovitosti subjektivnih izhodišč ljudi in (iv) zadostni in potrebni celovitosti ljudi.
Ključne besede: krize, družbena odgovornost, blaginja, finančna kriza, gospodarske krize, družbena kriza
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 271; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

78.
Dobro počutje/subjektivna blaginja sodelavcev kot bistveni dejavnik prehoda v inovativno družbo
Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej, Sonja Treven, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Sodobni svet je poln nasprotij, med njimi je problem dobrega počutja oz. subjektivne blaginje zaposlenih med bistvenimi. Večine izmed težav te vrste najbrž ni mogoče razreševati s prijemi običajne menedžmentske in/ali ekonomske teorije, ki so težave povzročili. Zato se postavlja vprašanje, kaj bi se dalo glede dobrega počutja zaposlenih napraviti z načeli in ukrepi inovativnega poslovanja, družbene odgovornosti ter zadostne in potrebne celovitosti. V prispevku s pomočjo dialektičnosistemske metode raziskovanja obravnavamo omenjeno problematiko in nakazujemo pot, ki vodi v družbo znanja, inoviranja in izobilja.
Ključne besede: inovativnost, inovativno poslovanje, management, vodenje, inovativna družba, družbena odgovornost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 606; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

79.
Učinkovito upravljanje časa - upravljanje samega sebe v odnosu do časa
Simona Šarotar Žižek, 2008, strokovni članek

Opis: V organizacijah in izven njih je treba vsak dan opraviti več aktivnosti v omejenem času, zato je vedno pogostejše pomanjkanje časa pri vseh profilih sodelavcev. V zavest prodira dejstvo, da je čas "poseben vir", ki je neviden, vendar kljub vsemu končen. Časa ni mogoče niti kupiti niti kako drugače pridobiti, ni ga mogoče niti shraniti niti transformirati. Zato ga je treba optimalno izrabljati, da bi preko uspešnega doseganja ciljev, povečane osebnostne storilnosti, zmanjševanja stresa, višje motivacije in zadovoljstva ter doseganja ravnovesja med delom in zasebnim življenjem bili na delovnem mestu produktivni in uspešni. Samega sebe v odnosu do časa lahko uspešno upravljamo, in sicer tako, da razporejamo svoj čas na način, ki nam omogoča doseči za nas pomembne cilje.
Ključne besede: upravljanje, čas, manager, management, vodenje, organizacija, organizacija dela, planiranje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 670; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

80.
VPLIV ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST POSLOVANJA V ORGANIZACIJAH JAVNEGA SEKTORJA
Jasmina Mihelak Zupančič, 2016, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura je del konkurenčne prednosti organizacije, prispeva k rasti in razvoju, odličnosti poslovanja. Hitro spreminjajoče okolje zahteva iskanje ustreznih orodij za merjenje uspešnosti organizacij. Uspešnost poslovanja ni samoumevna kategorija. Moč organizacijske kulture povezujemo z usklajenostjo norm, vrednot med zaposlenimi v organizaciji, z vrednotami organizacije in tudi družbe. Da je organizacija uspešna, ni moč sklepati le na osnovi enega sodila. Organizacijska kultura prispeva k pospeševanju razvoja ali pa razvoj tudi zavira. V teoriji je dokazano, da močna organizacijska kultura jača uspešnost poslovanja organizacije, hkrati pa je potrjeno tudi dejstvo, da lahko ima močna organizacijska kultura, ki sledi napačnim odločitvam, negativen vpliv na uspešnost poslovanja. Določene odločitve, ukrepi, povzročijo med zaposlenimi nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma imajo negativen vpliv na organizacijsko klimo. Organizacijska klima se sicer spreminja hitreje v primerjavi z organizacijsko kulturo, ki je stabilnejša, trajnejša in manj podvržena trenutnim spremembam in vplivom. V predočeni magistrski nalogi proučujemo, ali se je zaradi uvedenega zakona o uravnoteženju javnih financ, raven organizacijske kulture spremenila. Raziskava je usmerjena na javni sektor Savinjske statistične regije. Raven organizacijske kulture je proučena skozi kriterij moči in različnih tipov organizacijske kulture pred in po uvedbi omenjenega zakona. Hkrati v nalogi proučujmo ali ima lahko močna organizacijska kultura negativen vpliv na uspešnost poslovanja v primeru, da sledi napačnim odločitvam. V nalogi smo proučili vpliv organizacijske kulture na kazalnik gospodarnosti poslovanja v obdobju let od 2012 do 2014. Uspešnost poslovanja lahko merimo s tradicionalnimi in sodobnimi metodami. Za javni sektor uporaba sodobnih metod še ni stalnica. Spremenjene okoliščine v javnem sektorju, dokazujejo, da je za sledenje uspešnosti poslovanja potrebno vpeljati prvine, ki bodo sektor konkurenčno ojačale, vnesle inovativne rešitve, stalne izboljšave tudi racionalizacijo poslovanja in predvsem hitrejše prilagajanje spremembam.
Ključne besede: Oorganizacijska kultura, moč in tipi organizacijske kulture, organizacijska klima, uspešnost poslovanja, zakon o uravnoteženju javnih financ, kazalnik gospodarnosti, ekonomska dodana vrednost.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1476; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici