1. Prevajalce poučujemo jezik drugače, mar ne?Melita Koletnik, Andrej Kirbiš, Simon Zupan, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019).
Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Ključne besede: jezikovna zmožnost, poučevanje tujega jezika za potrebe prevajalcev in tolmačev, TILLT, jezik stroke, SEJO
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 303; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (412,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Skupnostno tolmačenje v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor : magistrsko deloBarbara Muhič, 2023, magistrsko delo Opis: Tolmačenje je eden izmed najzahtevnejših in najstarejših poklicev. V današnjem času je zaradi vse pogostejših migracij potreba po skupnostnih tolmačih vedno večja. Glavni cilj našega magistrskega dela je bilo dokazati, da so tolmači v zdravstvu aktivni udeleženci v dialoški situaciji in ne zavzemajo le vloge »kanala« oz. prenosnika sporočila, kot to predvideva literatura. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa temelji na anketnem vprašalniku. Dokazali smo, da tolmačke niso formalno usposobljene za tolmačenje v zdravstvu in potrdili, da ob tolmačenju opravljajo še številne druge naloge. Odgovori anketnega vprašalnika so pokazali tudi, da tolmačke nimajo dovolj časa in ne prejmejo gradiva za ustrezno pripravo na zdravstveno obravnavo. Potrdili smo lahko, da se tolmačke zavedajo pomena kulturnih kompetenc pri zagotavljanju uspešne komunikacije. Predpostavili smo, da tolmači aktivno posegajo v komunikacijo, kar smo z našo raziskavo potrdili in tako dokazali, da obstajajo vrzeli med teorijo in prakso.
Ključne besede: tolmačenje za skupnost, vloga tolmača, tolmačenje v zdravstvu, profesionalizacija, model »kanala«
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. OHRANITI SMEŠNO V SMEŠNEM: PREVAJANJE HUMORJA NA PRIMERU NANIZANKE SODOBNA DRUŽINANina Breznik, 2015, magistrsko delo Opis: Humor je pogosto močno vezan na specifične značilnosti jezika in kulture. Poleg tega je njegovo doživljanje in vrednotenje izrazito subjektivno, saj ima vsakdo svojstven smisel za humor, zato je njegovo prevajanje za prevajalca poseben izziv. Magistrsko delo temelji na predpostavki, da lahko preučevanje humorja pozitivno vpliva na ohranitev humorja v prevodu. Cilji dela so spoznati in razčleniti humor v izvirniku, analizirati humor v prevodu ter primerjati humor v izvirniku in v prevodu. Teoretični obravnavi te teme sledi analiza humorja in njegovega prevoda v humoristični nanizanki Sodobna družina. Raziskovalni vzorec vsebuje 25 epizod Sodobne družine in njihove slovenske podnaslove. Raziskava je razdeljena na tri dele. Prvi del je namenjen preučevanju humorja v izvirniku in analizi sredstev humorja ter njihovega prevajanja v Sodobni družini. Drugi del zajema strategije in dejanja pri prevajanju humorja v teoriji in v podnaslovih obravnavane nanizanke. V tretjem delu raziskave so obravnavani vplivi prevajanja na komični potencial besedila. Rezultati potrjujejo, da razumevanje bistva in namena humorja v izvirniku pripomore k boljši ohranitvi humorja v prevodu. Analiza prevodnih dejanj razkriva, da bi morala biti prevajalčeva najpomembnejša naloga pri prevajanju humorističnega besedila ohranitev humorja. Izbira prevodnih strategij in dejanj mora biti zato v skladu s to prioriteto. Posledica prenosa humorja v drug jezik je lahko enako, bolj ali pa manj komičen prevod v primerjavi z izvirnikom (pri čemer je ponovno treba upoštevati, da je vrednotenje humorja in tudi njegovega prevoda subjektivno). Manj komičen prevod je upravičen samo, kadar v ciljnem jeziku oziroma kulturi tako rekoč ne obstaja enako ali bolj smešna prevodna rešitev.
Ključne besede: Ohranitev humorja, prevajanje humorja, podnaslavljanje, komični potencial, smešen, sredstvo humorja, Sodobna družina
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 107
Celotno besedilo (434,61 KB) |
4. Vpliv slušne lateralizacije na uspešnost pri simultanem tolmačenju številNika Blagne, 2020, magistrsko delo Opis: Simultano tolmačenje je ustno prevajanje govorjenega besedila iz izvirnega v ciljni jezik. Ključnega pomena je tisto, kar tolmač sliši, velik vpliv pri tem pa ima slušna lateralizacija. Glavni cilj našega dela je bilo zato dokazati, da je simultano tolmačenje uspešnejše, če tolmač govor posluša le z enim ušesom, predvsem z desnim, ki je neposredno povezano z levo možgansko hemisfero. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa je osnovan na eksperimentu simultanega tolmačenja. Študenti so izbrani govor poslušali na tri različne načine, s slušalkama na obeh ušesih, le na desnem in le na levem ušesu. Dokazali smo, da je tolmačenje števil uspešnejše, če tolmač govor posluša le z enim ušesom, vendar to ni nujno desno. Analizirali smo tudi druge segmente, kot so povezava z dominantno roko, prikaz števila na drsnici ter letnik in spol študentov. V večini smo lahko potrdili naša predpostavljanja, saj povezave z dominantno roko nismo mogli ugotoviti, tolmačenje je bilo uspešnejše ob prikazu števila na drsnici, študentke pa so bile uspešnejše. Hipotezo glede na letnik smo ovrgli, saj so bili študenti prvega letnika uspešnejši. Z eksperimentom nismo uspeli dokazati, da je tolmačenje ob poslušanju na desno uho najuspešnejše, vendar so takšne rezultate dosegli tudi drugi raziskovalci, kar nam daje motivacijo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Simultano tolmačenje, eksperiment, tolmačenje števil, desno uho, slušna lateralizacija.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1043; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,84 MB) |
5. Pod budnim očesom procesnih udeležencev: stres pri sodnem tolmačenjuSimon Blažič, 2020, magistrsko delo Opis: Tolmačenje velja za enega najbolj stresnih in kognitivno napornih poklicev. V luči globalizacije in sodobnih migracijskih premikov pridobiva na pomembnosti sodno tolmačenje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je stres, ob pomanjkanju spanja, glavni dejavnik, ki privede do zdravstvenih težav na delovnem mestu. Iz navedenega razloga smo se odločili raziskati področje sodnega tolmačenja v Sloveniji. Analizirali smo urejenost področja sodnega tolmačenja v Sloveniji in stresne obremenitve, ki vplivajo na delo sodnih tolmačev. Ugotavljali smo vzroke stresnih obremenitev in na podlagi rezultatov podali razloge zanje.
Ključne besede: tolmačenje, sodno tolmačenje, stres, stres pri tolmačenju, stresorji
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,53 MB) |
6. Primerjava prevodov strokovnih besedil študentov medjezikovnih študij, medijskih komunikacij in računalništvaJean Kirbiš, 2018, magistrsko delo Opis: Pogosto slišimo, da obstajajo razlike med prevajalci z jezikoslovno in tistih s tehniško izobrazbo, zlasti ko gre za prevajanje tehničnih in strokovnih besedil. Na splošno velja, da naj bi bili strokovnjaki s tehniško izobrazbo spretnejši pri prevajanju pomena in terminologije, prevodi prevajalcev z jezikoslovno izobrazbo pa bolj jezikovno dovršeni. Namen pričujoče naloge je primerjati prevajalske sposobnosti študentov prvega letnika treh študijskih smeri, to so medjezikovne študije, računalništvo ter medijske komunikacije, in ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike. V okviru raziskave smo med seboj primerjali prevode angleškega strokovnega besedila v slovenščino, ki so jih pripravili študenti omenjenih študijskih usmeritev. Z analizo jezikovne pravilnosti in rabe besedišča smo preverili, kako držijo stereotipi že na začetku specializacije za določeno področje. Za boljše razumevanje sposobnosti in preverjanje prevajalskih tehnik posameznih skupin smo udeležence tudi anketirali. Izkazalo se je, da se rezultati znotraj posameznih kategorij od skupine do skupine precej razlikujejo, na splošno pa je vsaka skupina prevajala mnogo bolje, kot smo pričakovali glede na njihovo neizkušenost.
Ključne besede: strokovni jezik, strokovna besedila, terminologija, pravopis, tehnika
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1265; Prenosov: 132
Celotno besedilo (579,90 KB) |
7. Repetition and translation shiftsSimon Zupan, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Repetition manifests itself in different ways and at different levels of the text. The first basic type of repetition involves complete recurrences, in which a particular textual feature repeats in its entirety. The second type involves partial recurrences, in which the second repetition of the same textual feature includes certain modifications to the first occurrence. In the article, repetitive patterns in Edgar Allan Poe's short story "The Fall of the House of Usher" and its Slovene translation, "Konec Usherjeve hiše", are compared. The author examines different kinds of repetitive patterns. Repetitions are compared at both the micro- and macrostructural levels. As detailed analyses have shown, considerable microstructural translation shifts occur in certain types of repetitive patterns. Since these are not only occasional, sporadic phenomena, but are of a relatively high frequency, they reduce the translated text's potential for achieving some of the gothic effects. The macrostructural textual property particularly affected by these shifts is the narrator's experience as described by the narrative, which suffers a reduction in intensity.
Ključne besede: translation, repetition, translation shifts, literary translation, E. A. Poe, The Fall of the House of Usher
Objavljeno v DKUM: 16.05.2017; Ogledov: 1536; Prenosov: 419
Celotno besedilo (180,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Military jargon in the Slovenian translation of Hostile watersSimon Zupan, Marko Štefanič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: The article examines Slovenian translations of military jargon in the non-fiction novel Hostile Waters. In the introductory part, jargon is presented as a linguistic category as well as its main features in the novel. Next, select examples from the original text are compared to their Slovenian equivalents. The focus is on collocations and lexically dense nominal phrases. The comparison finds that most translation shifts in the target text occur because of incorrect interpretation of technical jargon expressions in the original. As a result, the target text reader perceives certain situations differently than the source text reader.
Ključne besede: translation, military jargon, translation shifts, non-fiction novel, Hostile Waters
Objavljeno v DKUM: 16.05.2017; Ogledov: 1936; Prenosov: 400
Celotno besedilo (200,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. First-Person Narrator's Mind Style in Slovenian Translations of the Novel To Kill a MockingbirdTadeja Tement, 2017, magistrsko delo Opis: The Master’s thesis explores the first-person narrator's mind style in Harper Lee’s novel To Kill a Mockingbird (1960) and its first Slovenian translation entitled Ne ubijaj slavca (1964). The second Slovenian translation with the title Če ubiješ oponašalca (2015) is used as a means of comparison and illustration of different translations. Mind style is concerned with how a literary character perceives the fictional world and it can be studied through linguistic categories. In the case of To Kill a Mockingbird, the features of the narrator’s mind style can be observed in three main areas: lexical choices, particularly the use of complex and evaluative adjectives, adverbs and numerous different verbs of movement; a frequent use of epistemic modality; and in the type of cohesive devices. A detailed analysis of the first translation revealed consistent translation shifts on the microstructural level in all these categories. As a result, the narrator’s lexical repertoire seems to be less varied and more child-like, she conveys a higher degree of objectivity and certainty in her utterances because many epistemic modality markers are omitted, and she sounds more explicit and repetitive than the “same” narrator in the original. The cumulative effect of these translation shifts does not only alter the narrator’s perceptions of the fictional world, but also influences the target readers’ perception of the narrator. The analysis of mind styles in both Slovenian translations demonstrated that the second Slovenian translation remained much more faithful to the original in terms of rendering these features of mind style.
Ključne besede: literary translation, stylistics, mind style, translation shifts, To Kill a Mockingbird
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 2402; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,54 MB) |
