1. University teachers’ attitudes towards ESP and EMI in Croatian higher education : implications for internationalisation and curriculum developmentAna Penjak, Simon Zupan, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Following the Bologna Process (2001) and Croatia’s accession to the European Union (2013), English has assumed a more prominent role in Croatian higher education (HE). While Croatian remains the dominant language of instruction, universities are increasingly expected to internationalise their programmes through English for Specific Purposes (ESP) and English-Medium Instruction (EMI) courses. This study analyses the attitudes of content-area (non-language) university teachers at the Faculty of Kinesiology, University of Split, Croatia, towards the use of English in their teaching, focusing particularly on ESP and EMI. The aim is to examine how these attitudes contribute to the internationalisation of HE and support students’ academic and professional development through discipline-specific English instruction. The results obtained from the data collected using an online questionnaire indicate strong support for ESP course integration, with most teachers recognising its value in enhancing students’ employability and domain-specific language proficiency. While EMI was not addressed directly, several items suggest teachers are aware of EMI-related demands and express positive attitudes towards its benefits. Notably, teachers with Erasmus experience showed greater confidence in English and more openness to EMI. These findings highlight the need to expand ESP offerings, strengthen EMI-related training, and develop institutional language policies aligned with internationalisation goals.
Ključne besede: English for specific purposes, Croatia, higher education, university teachers, sports science
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (324,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Sodobni didaktični diskurzi v kontekstu pedagoške tradicije : monografija v počastitev 80-letnice prof. dr. Martina Kramarja2025 Opis: Znanstvena monografija Sodobni didaktični diskurzi v kontekstu pedagoške tradicije celovito obravnava sodobna vprašanja didaktične teorije in prakse v luči pedagoške dediščine prof. dr. Martina Kramarja. V štirih tematskih sklopih poglavja obravnavajo ključne vidike učiteljevega profesionalnega razvoja, didaktičnega načrtovanja, oblikovanja učnega prostora ter teoretskih in zgodovinskih okvirov poučevanja. Poudarek je na refleksiji, avtonomiji učitelja, aktivni vlogi učenca ter pomenu premišljenega in raziskovalno podprtega pedagoškega delovanja. Monografija s svojo vsebinsko raznolikostjo ter konceptualno globino ne le ohranja, temveč tudi razvija temeljne ideje Kramarjevega znanstvenega opusa ter pomembno prispeva k razumevanju izzivov in možnosti sodobne pedagoške prakse.
Ključne besede: refleksija, didaktika, učni cilji, učne oblike, učitelj, učenec, oddelčna skupnost, visokošolsko izobraževanje, projektno učno delo, učni prostor, profesionalni razvoj, pedagoške paradigme, inovacije v poučevanju, raziskovanje učiteljeve prakse
Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (4,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Machine translation of independent nominal phrases in technical textsSimon Zupan, Zmago Pavličič, Melanija Fabčič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This paper deals with machine translations of independent noun phrases in technical texts, which are not part of any sentence structure but function on their own, typically in tables and illustrations. Such nominal structures are common in technical texts because they allow technical writers to increase lexical density and precision in expression. On the other hand, these phrases pose a challenge for machine translation engines, as their meaning depends on the context. Independent noun phrases from a service manual, which were translated from English into Slovene by two different machine translators (DeepL and Google Translate), are considered in this paper. Their comparison with the original showed some limitations of machine translation engines in translating noun phrases, since approximately half of them showed a noticeable change in meaning.Prispevek obravnava strojne prevode samostojnih samostalniških besednih zvez v tehničnih besedilih, ki niso del stavčnih struktur, temveč se pojavljajo zunaj konteksta, najpogosteje v preglednicah in grafičnih prikazih. Tovrstne besedne zveze se pogosto pojavljajo v tehničnih besedilih, saj piscem omogočajo večjo leksikalno gostoto in konciznost pri izražanju. Po drugi strani predstavljajo izziv za strojne prevajalnike, saj je njihov pomen odvisen od sobesedila. V prispevku so obravnavane samostoječe samostalniške besedne zveze iz servisnega priročnika, ki so bile iz angleščine v slovenščino prevedene z dvema različnima strojnima prevajalnikoma (DeepL in Google Translate). Njihova primerjava z izvirnikom je pokazala nekatere omejitve strojnih prevajalnikov pri prevajanju samostalniških besednih zvez, saj se je pri približno polovici besednih zvez opazno spremenil njihov pomen.
Ključne besede: technical texts, machine translation, nominal phrases, translation shifts, technical translation
Objavljeno v DKUM: 08.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Ernest Hemingway in Slovenia since 1990 : scandal, the Soča and six-toed catsSimon Zupan, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: The position of Ernest Hemingway in Slovenian culture in the pre-1990 period was systematically examined by Maver (1990). Developments since then, however, have not yet been researched in a synthetic manner. The article analyzes three aspects of Hemingway's presence in Slovenia: literary-critical reception of his works in Slovenia after 1990; his position in Slovenian popular culture; and the statistical data about the number of book loans for his books in Slovenian libraries. The analyses confirm that Hemingway's position in Slovenia has not changed dramatically and that he remains recognized as one of the foremost 20thcentury American writers.
Ključne besede: Ernest Hemingway, American literature, literary reception, literary criticism, popular culture, book loans
Objavljeno v DKUM: 17.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Ureditev področja sodnega tolmačenja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Združenem kraljestvu : magistrsko deloSaša Horvat Šimonka, 2024, magistrsko delo Opis: Sodno tolmačenje je oblika tolmačenja in prevajanja, ki zahteva izvrstno usposobljenost tolmača oz. prevajalca tako na pravnem kot na jezikovnem področju. Zahteva po zagotovitvi tolmača v sodnih, predvsem kazenskih postopkih, in s tem zagotavljanje poštenega sojenja sta skozi zgodovino postala del več mednarodnih dokumentov, pri čemer posebej izpostavljamo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in direktivo 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2010. Področje sodnega tolmačenja je v različnih državah urejeno različno, v naši raziskavi smo se osredotočili na tri od njih, Slovenijo, Hrvaško in Združeno kraljestvo, in pri tem ugotovili, da so podobnosti in razlike v veliki meri pogojene s pravno tradicijo, ki ji država pripada. Povzeli smo značilnosti posameznih sistemov in na tej podlagi podali nekaj priporočil.
Ključne besede: sodni tolmač, zakonodaja, status, Slovenija, Hrvaška, Združeno kraljestvo
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,56 MB) |
6. Prevajalce poučujemo jezik drugače, mar ne?Melita Koletnik, Andrej Kirbiš, Simon Zupan, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019).
Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Ključne besede: jezikovna zmožnost, poučevanje tujega jezika za potrebe prevajalcev in tolmačev, TILLT, jezik stroke, SEJO
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 303; Prenosov: 31
Celotno besedilo (412,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Skupnostno tolmačenje v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor : magistrsko deloBarbara Muhič, 2023, magistrsko delo Opis: Tolmačenje je eden izmed najzahtevnejših in najstarejših poklicev. V današnjem času je zaradi vse pogostejših migracij potreba po skupnostnih tolmačih vedno večja. Glavni cilj našega magistrskega dela je bilo dokazati, da so tolmači v zdravstvu aktivni udeleženci v dialoški situaciji in ne zavzemajo le vloge »kanala« oz. prenosnika sporočila, kot to predvideva literatura. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa temelji na anketnem vprašalniku. Dokazali smo, da tolmačke niso formalno usposobljene za tolmačenje v zdravstvu in potrdili, da ob tolmačenju opravljajo še številne druge naloge. Odgovori anketnega vprašalnika so pokazali tudi, da tolmačke nimajo dovolj časa in ne prejmejo gradiva za ustrezno pripravo na zdravstveno obravnavo. Potrdili smo lahko, da se tolmačke zavedajo pomena kulturnih kompetenc pri zagotavljanju uspešne komunikacije. Predpostavili smo, da tolmači aktivno posegajo v komunikacijo, kar smo z našo raziskavo potrdili in tako dokazali, da obstajajo vrzeli med teorijo in prakso.
Ključne besede: tolmačenje za skupnost, vloga tolmača, tolmačenje v zdravstvu, profesionalizacija, model »kanala«
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. OHRANITI SMEŠNO V SMEŠNEM: PREVAJANJE HUMORJA NA PRIMERU NANIZANKE SODOBNA DRUŽINANina Breznik, 2015, magistrsko delo Opis: Humor je pogosto močno vezan na specifične značilnosti jezika in kulture. Poleg tega je njegovo doživljanje in vrednotenje izrazito subjektivno, saj ima vsakdo svojstven smisel za humor, zato je njegovo prevajanje za prevajalca poseben izziv. Magistrsko delo temelji na predpostavki, da lahko preučevanje humorja pozitivno vpliva na ohranitev humorja v prevodu. Cilji dela so spoznati in razčleniti humor v izvirniku, analizirati humor v prevodu ter primerjati humor v izvirniku in v prevodu. Teoretični obravnavi te teme sledi analiza humorja in njegovega prevoda v humoristični nanizanki Sodobna družina. Raziskovalni vzorec vsebuje 25 epizod Sodobne družine in njihove slovenske podnaslove. Raziskava je razdeljena na tri dele. Prvi del je namenjen preučevanju humorja v izvirniku in analizi sredstev humorja ter njihovega prevajanja v Sodobni družini. Drugi del zajema strategije in dejanja pri prevajanju humorja v teoriji in v podnaslovih obravnavane nanizanke. V tretjem delu raziskave so obravnavani vplivi prevajanja na komični potencial besedila. Rezultati potrjujejo, da razumevanje bistva in namena humorja v izvirniku pripomore k boljši ohranitvi humorja v prevodu. Analiza prevodnih dejanj razkriva, da bi morala biti prevajalčeva najpomembnejša naloga pri prevajanju humorističnega besedila ohranitev humorja. Izbira prevodnih strategij in dejanj mora biti zato v skladu s to prioriteto. Posledica prenosa humorja v drug jezik je lahko enako, bolj ali pa manj komičen prevod v primerjavi z izvirnikom (pri čemer je ponovno treba upoštevati, da je vrednotenje humorja in tudi njegovega prevoda subjektivno). Manj komičen prevod je upravičen samo, kadar v ciljnem jeziku oziroma kulturi tako rekoč ne obstaja enako ali bolj smešna prevodna rešitev.
Ključne besede: Ohranitev humorja, prevajanje humorja, podnaslavljanje, komični potencial, smešen, sredstvo humorja, Sodobna družina
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 112
Celotno besedilo (434,61 KB) |
9. Vpliv slušne lateralizacije na uspešnost pri simultanem tolmačenju številNika Blagne, 2020, magistrsko delo Opis: Simultano tolmačenje je ustno prevajanje govorjenega besedila iz izvirnega v ciljni jezik. Ključnega pomena je tisto, kar tolmač sliši, velik vpliv pri tem pa ima slušna lateralizacija. Glavni cilj našega dela je bilo zato dokazati, da je simultano tolmačenje uspešnejše, če tolmač govor posluša le z enim ušesom, predvsem z desnim, ki je neposredno povezano z levo možgansko hemisfero. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa je osnovan na eksperimentu simultanega tolmačenja. Študenti so izbrani govor poslušali na tri različne načine, s slušalkama na obeh ušesih, le na desnem in le na levem ušesu. Dokazali smo, da je tolmačenje števil uspešnejše, če tolmač govor posluša le z enim ušesom, vendar to ni nujno desno. Analizirali smo tudi druge segmente, kot so povezava z dominantno roko, prikaz števila na drsnici ter letnik in spol študentov. V večini smo lahko potrdili naša predpostavljanja, saj povezave z dominantno roko nismo mogli ugotoviti, tolmačenje je bilo uspešnejše ob prikazu števila na drsnici, študentke pa so bile uspešnejše. Hipotezo glede na letnik smo ovrgli, saj so bili študenti prvega letnika uspešnejši. Z eksperimentom nismo uspeli dokazati, da je tolmačenje ob poslušanju na desno uho najuspešnejše, vendar so takšne rezultate dosegli tudi drugi raziskovalci, kar nam daje motivacijo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Simultano tolmačenje, eksperiment, tolmačenje števil, desno uho, slušna lateralizacija.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1043; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,84 MB) |
10. Pod budnim očesom procesnih udeležencev: stres pri sodnem tolmačenjuSimon Blažič, 2020, magistrsko delo Opis: Tolmačenje velja za enega najbolj stresnih in kognitivno napornih poklicev. V luči globalizacije in sodobnih migracijskih premikov pridobiva na pomembnosti sodno tolmačenje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je stres, ob pomanjkanju spanja, glavni dejavnik, ki privede do zdravstvenih težav na delovnem mestu. Iz navedenega razloga smo se odločili raziskati področje sodnega tolmačenja v Sloveniji. Analizirali smo urejenost področja sodnega tolmačenja v Sloveniji in stresne obremenitve, ki vplivajo na delo sodnih tolmačev. Ugotavljali smo vzroke stresnih obremenitev in na podlagi rezultatov podali razloge zanje.
Ključne besede: tolmačenje, sodno tolmačenje, stres, stres pri tolmačenju, stresorji
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,53 MB) |
