| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Učinkovitost konceptualnega pouka fizike v srednji šoli
Simon Ülen, 2014, doktorska disertacija

Opis: Sodobna informacijska družba od mladega človeka pričakuje, da se bo po končanem izobraževanju znal prilagajati hitrim spremembam. Pričakuje posameznika, ki bo samoiniciativen, fleksibilen, motiviran, usposobljen za reševanje problemov in sposoben sprejemanja odločitev. Posledično postaja poučevanje vedno bolj kompleksno. Tradicionalni pristopi, ki učenca več ali manj postavljajo v položaj pasivnega poslušalca, ne sledijo spremembam v sodobno razvitem svetu. V zadnjih dveh desetletjih se zelo intenzivno iščejo novi učni pristopi v poučevanju, s ciljem izboljšati učni proces. Vpeljava konceptualnega pristopa poučevanja in učenja fizike (Conceptual Learning of Science – CoLoS) je postala ob izrednem napredku informacijsko komunikacijske tehnologije toliko bolj zanimiva tudi za tiste učitelje, ki so sicer bolj naklonjeni tradicionalnim učnim pristopom v poučevanju fizike. V obširni analizi novih učnih pristopov smo ugotovili, da je konceptualni pouk fizike že uveljavljen učni pristop, da pa še ne obstaja znanstveno preverjena raziskava o učinkovitosti konceptualnega učenja fizike v srednjih šolah. Namen raziskave je bil: • analizirati uspešnost konceptualnega pouka fizike, podprtega z izbranimi konceptualnimi modeli (fizleti), v primerjavi s tradicionalnim frontalnim poukom fizike v srednji šoli; • s strategijo presoje kot dodatnim mehanizmom v pedagoškem eksperimentu analizirati uspešnost konceptualnega pouka fizike v doseganju višjih taksonomskih nivojev znanja; • preučiti vplive opazovanih faktorjev na uspešnost izbranega učnega pristopa – spol testiranih dijakov in njihova predhodna ocena iz fizike. Doktorska disertacija je strukturirana iz dveh delov. V teoretičnem delu izpostavimo poglavitne razloge za uvedbo inovativnih didaktičnih (učnih) pristopov v sodobnem izobraževanju. Analiziramo stanje pouka fizike in naravoslovja nasploh. Posebej izpostavimo novejše rezultate mednarodnih raziskav TIMMS (Trends in International Mathematics and Science Study) in Pisa (Programme for International Student Assessment). V nadaljevanju predstavimo pregled raziskav o vlogi in pomenu sodobnih učnih pristopov pouka fizike ter raziskave na področju primerjav sodobnih učnih pristopov (podprtih z računalniškimi simulacijami) s tradicionalnimi pristopi pri pouku fizike. Nato predstavimo različne oblike pouka in metode poučevanja ter izpostavimo sodobnejše, za katere menimo, da so v luči vse hitrejšega razvoja sodobne tehnologije ustreznejše za poučevanje fizike v srednji šoli. Tradicionalni frontalni pouk fizike žal še vedno ostaja najpogostejša oblika poučevanja fizike v srednji šoli, zato ga posebej predstavljamo; obenem izpostavljamo prednosti in pa predvsem slabosti te oblike pouka fizike, na katere opozarjajo številni raziskovalci doma in po svetu, in predstavljajo osnovni motiv inovativnih projektov na področju poučevanja fizike za iskanje novih, ustreznejših učnih pristopov k poučevanju fizike. Nadalje predstavljamo tri ključne komponente, ki bi jih moral vsebovati sodobni pouk fizike: problemski pouk, IKT pri pouku fizike in eksperiment pri pouku fizike. Omenjene komponente so ključne pri konceptualnem učenju fizike, ki ga podrobno obravnavamo – podamo njegove temeljne značilnosti in predstavimo njegovo razširjenost po svetu in pri nas. V ključnem delu teoretičnega dela disertacije postavimo model konceptualnega pouka fizike v slovenski srednji šoli in predstavimo strategije presoje kot analitični mehanizem za določitev taksonomskih nivojev globin znanja. Teoretični del zaključujemo z analizo starega in prenovljenega učnega načrta fizike za srednje šole, pri čemer poudarimo bistvene razlike obeh učnih načrtov in analiziramo možnosti uvajanja konceptualnega pouka fizike z ozirom na obstoječi učni načrt. Na osnovi zgoraj predstavljenih teoretičnih izhodišč smo pripravili komplet gradiv za izvedbo pedagoškega eksperimenta, s ciljem preveriti učinkovitost konceptualnega pouka fizike v srednji šoli: učne priprave za trad
Ključne besede: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, poučevanje fizike, učni pristopi, konceptualni pouk fizike, IKT, konceptualni modeli – fizleti, didaktični model, empirična raziskava, interaktivna e-gradiva, strategije presoje
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 1587; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

3.
Učinkovitost računalniško podprtega pouka fizike v srednji šoli
Simon Ülen, Ivan Gerlič, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V zadnjih štirih letih poteka v Sloveniji intenzivna posodobitev srednješolskih učnih programov. Osnovno vodilo posodobitve je poiskati tiste učne pristope oziroma metode poučevanja, ki bi omogočale dijakom doseganje globljih - višjih nivojev znanja. V posodobitvi aktivno sodelujemo tudi raziskovalci na področju poučevanja fizike. V prispevku prikazujemo del aktivnosti avtorske skupine, s poudarkom na analizi učinkovitosti računalniško podprtega pouka fizike v srednji šoli. V raziskavi smo, po izvedenih učnih urah iz izbranih poglavij Elektrike, preverjali znanje dijakov, pri čemer smo eno skupino dijakov (eksperimentalna skupina) poučevali z uporabo interaktivnih gradiv, ki smo jih posebej izdelali za raziskavo. Drugo skupino dijakov (kontrolna skupina) smo poučevali na tradicionalni način - frontalno, z metodo razlage in demonstracije. Testirali smo pet taksonomskih stopenj oziroma nivojev znanja dijakov: poznavanje, analizo, sklepanje, primerjavo in ovrednotenje. Rezultati dijakov eksperimentalne skupine so bili boljši od rezultatov dijakov kontrolne skupine na vseh taksonomskih stopnjah. Z rezultati študije smo potrdili našo domnevo, da je računalniško podprt fizike v srednji šoli eden izmed možnih učnih pristopov, ki omogoča doseganje višjih taksonomskih nivojev znanja ter tako lahko predstavlja uspešno dopolnitev, v izbranih primerih pa tudi alternativo tradicionalnemu poučevanju fizike.
Ključne besede: tradicionalni pouk, informacijska in komunikacijska tehnologija, simulacije, IKT
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 434; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

4.
The conceptual learning of physics in Slovenian secondary schools
Simon Ülen, Ivan Gerlič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: In the last decade, educational researchers have been intensively searching for new, innovative teaching approaches. Information and Communication Technology (ICT) has a great didactic potential and project COLOS (Conceptual Learning of Science) encourages the use of ICT in the contemporary educational process. In this paper we present the conceptual learning of Physics. With experimental research we investigated the effectiveness of such learning in Slovenian secondary school. Two groups of third-year students who were enrolled in an introductory Physics course participated in the study. In the experimental group students were taught through the conceptual learning and in the control group a traditional expository instruction was used. We examined the knowledge of students after carrying out lessons specifically on the topic of Electricity. Five thinking processes were assessed - Knowledge (Recall), Analysis, Comparison, Inference and Evaluation. We found that the conceptual learning was more effective than the traditional instruction.
Ključne besede: traditional instruction, conceptual learning, physics, ICT, simulations, physlets
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 489; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (991,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Sile na plug med oranjem
Luka Pajk, 2019, magistrsko delo

Opis: Med oranjem s traktorjem vlečemo plug in obračamo prst. Prst s silo deluje na plug in ga zavira, zato moramo s traktorjem delovati na plug z vsaj tolikšno silo, da se plug premika naprej. To silo imenujemo vlečna sila. S plugom v prsti ustvarimo napetost med delci prsti, ki se povečuje z večanjem sile. Ko povečujemo silo, dosežemo največjo napetost v prsti (mejo trdnosti) in povzročimo trajno deformacijo prsti. Na velikost vlečne sile vplivajo fizikalne lastnosti prsti, oblika orodja in način premikanja skozi prst. V magistrskem delu se posvečamo vplivu hitrosti na velikost vlečne sile. Za merjenje vlečne sile uporabljamo namensko narejen silomer. Merimo na 5 različnih parcelah z različno sestavo prsti in rezultate prikazujemo na grafu vlečne sile v odvisnosti od hitrosti. Izmerimo linearni odziv in iz prilagoditvenih premic za vsako parcelo izračunamo sorazmernostni koeficient med vlečno silo in hitrostjo. Najmanjše sile izmerimo v prsti s pretežno organsko strukturo, največje pa v prsti z velikim deležem ilovice.
Ključne besede: plug, sila, silomer, hitrost, prst
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 161; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici