| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Policijsko nasilje: primerjava nezakonite obravnave tujcev, priseljencev in državljanov
Anja Babnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi je nasilje zelo pogosto. O njem lahko beremo, ga občutimo in vidimo. Vloge policista so različne, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z osebami v postopku. Na svetovni ravni policijsko nasilje in s tem povezana kriminaliteta nista nekaj novega, ampak se narava in pogostost le-tega spreminja. Tukaj govorimo o pretirani uporabi sile, ki presega potrebna dejanja za doseganje zakonitega namena. Policijsko nasilje ni sprejemljivo v nobenem pogledu, najbolj problematično pa je nasilje nad tujci in priseljenci. To nasilje je zelo dobro vidno v ZDA, kjer so tarča temnopolti. Na težave na tem področju so v preteklosti v ZDA, v času formalne segregacije, opozarjala različna družbena gibanja. Kljub odpravi segregacije, težave ostajajo, o njih pa danes govorijo aktivisti gibanja Black lives matter. Domneva se, da v Evropi tujci prevzemajo takšno vlogo, kot jo imajo temnopolti v ZDA, čeprav primerjava policijskega nasilja med ZDA in Evropo pokaže, da je žrtev v Evropi veliko manj. Umori temnopoltih in z njimi povezani incidenti, ki se dogajajo, niso naključni in zgolj za preprečitev napada na policista. Današnja tehnologija in dostop do družbenih medijev vsaj delno pomagata odkrivati prekoračitev uporabe sile. S tem policijsko nasilje nad rasnimi in etničnimi manjšinami vse bolj pridobiva mednarodno pozornost. Dejstvo je, da stereotipom o manjšinah in kaznivih dejanjih ne podležejo samo policisti. Pogosto je takšna miselnost razširjena v celotni družbi. Rasno profiliranje je vključeno v policijsko prakso in se širi od posameznika na celotno organizacijo. V tem primeru govorimo o institucionalnem rasizmu. Ključni dejavnik za pojav policijskega nasilja je strukturno nasilje v družbi, zato je treba na nasilje gledati kot na sistemsko motnjo znotraj institucije.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, policija, tujci, priseljenci, državljani
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 209; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (885,50 KB)

2.
The role and function of a sports event organiser
Timotej Praznik, Maja Modic, Simon Slokan, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of the paper is to examine the organisation of a sports event - more precisely, a football match, specifically from the point of view of safety. We compared the Slovenian practice of event organising with how sports events are organised in Serbia and Austria. Design/Methods/Approach: First we conducted a literature and normative bases review. The research was conducted through interviews with spokespersons from the football clubs - NK Celje, FK Partizan and SK Sturm Graz. We conducted a telephone interview with the security manager of the European Football Association and also included our own observations from attending the Serbian championship match. Findings: Our research shows that despite the existence of subnational legislation, there are differences in understanding of ensuring safety at sporting events in the analysed countries. As the most common factors that can affect safety and security at a sports event we identified the following: personnel, supporter groups, pyrotechnics and infrastructure. Research Limitations/Implications: Our research is limited to three countries and to three football clubs that were willing to take part in our research. Originality/Value: Research findings are based on the perspective and experience of football club security managers, presenting main risk factors and corresponding measures for ensuring safety and security at football matches.
Ključne besede: safety, sport event, security measures, security risks
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vloga in naloga organizatorja športne prireditve
Timotej Praznik, 2020, diplomsko delo

Opis: Šport in športne prireditve predstavljajo pomemben dejavnik sodobne družbe. Nogomet specifično je najbolj priljubljen in gledan šport na svetu, in zato na stadione ter druge športne objekte tedensko privablja veliko število ljudi, navijačev in navijaških skupin. Z velikim številom posameznikov in skupin na majhnem prostoru se skladno s tem dvigneta tudi tveganje in varnostni riziko na sami prireditvi. Skozi zgodovino so se na nogometnih tekmah dogajale tragične stvari samo zaradi slabe organizacije same prireditve, slabega izvajanja ukrepov, navijaških skupin in dejanskega nezavedanja možnih posledic ter njenih razsežnosti. Vsekakor so se skozi leta razvijali novi mehanizmi, načini in ukrepi, kako povečati varnost na prireditvah. Problem pa je, da se istočasno razvijajo tudi potencialne grožnje za to. Treba je tudi vedeti, da bodo ali pa bodo poskušale biti navijaške skupine vedno en korak pred varnostnim osebjem in organizatorjem. Navijaške skupine predstavljajo veliko tveganje na tekmah, saj nekatere ne delujejo v zakonskih okvirih, predvsem na jugu celine dajejo te skupine vtis paravojaške formacije in ta položaj, ugled ter moč izkoriščajo za izvajanje kaznivih dejanj, npr. preprodajo drog, strelnega orožja, izvajanje umorov ipd. Kot naslednje veliko tveganje se smatra sama infrastruktura športnih objektov, ki je velikokrat neprimerna. Pomemben dejavnik pa je kot povsod človeški faktor, ki je ključen pri organizaciji in izvajanju varnostnih ukrepov na sami prireditvi. Iz vsega navedenega se vidi, kako kompleksen proces je pravzaprav organizacija neke športne prireditve.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, športna prireditev, varnostni ukrepi, organizacija
Objavljeno: 15.05.2020; Ogledov: 548; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

4.
Skupinska dinamika v varnostno občutljivih situacijah
Jernej Bučar, 2019, diplomsko delo

Opis: Ravnanje posameznika ali množice - skupine v varnostno občutljivih situacijah je običajno težko predvideti. Ker smo ljudje vajeni določenih vzorcev, po katerih se vedemo v nam poznanih situacijah, je naše vedenje v novi, še posebej v varnostno občutljivi situaciji z negotovim epilogom, ki od nas zahteva hitro ukrepanje, težko predvidljiva tako z vidika dinamike posameznika kot tudi skupine. Diplomsko delo je namenjeno povzemanju nekaj teoretičnih konceptov, ki so bili oblikovani skozi čas, in predstavitvi rezultatov lastnega raziskovanja izbrane teme z udeležbo na večjem varnostno občutljivem dogodku, kjer smo opazovali vedenje množic in posameznikov zunaj in znotraj le-teh. Spoznali smo, da se vedenje posameznikov v veliki meri spreminja glede na to, ali so prisotni v skupini s skupnim ali podobnim interesom oz. se nahajajo izven nje. Spoznali smo tudi, da ljudje, kadar neko dejavnost (npr. navijanje) izvajajo v skupini oz. množici, kažejo določene vedenjske vzorce, ki jih sicer ne bi, če bi se nahajali izven skupine. Če sklepamo iz videnega, nam skupina lahko ponudi varnost, moč, samozavest ipd., če smo individualno zavest pripravljeni podrediti kolektivni zavesti.
Ključne besede: diplomske naloge, množice, posameznik, vedenje, dinamika, varnostno občutljive situacije
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 452; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

5.
Nasilje na nogometnih tekmah - vidik navijačev
Robert Smiljanić, 2019, diplomsko delo

Opis: Z navijaštvom je žal povezan tudi pojav nasilja na nogometnih tekmah. Nogomet poleg vseh pozitivnih elementov prinaša s seboj tudi veliko negativnih. Eden izmed teh je tudi nasilje, ki je in bo vedno prisotno. Na nasilje vpliva veliko dejavnikov, na primer slaba organizacija tekem, neprimerna infrastruktura, uživanje različnih drog, alkohola. Večina jih meni, da so najpomembnejši vzroki za nasilje navijači sami, nekateri za to krivijo slabo organizacijo, najdejo pa se tudi tisti, ki krivdo valijo na policijo. V Evropi in svetu se zaradi nasilja dogajajo hude nesreče, nekatere izmed njih se končajo s hudimi poškodbami in navsezadnje tudi s smrtjo. Nogometno huliganstvo je globalen pomen, ki sega v 14. stoletje. Začelo se je v Angliji, ki velja za zibelko huliganstva. Pri preprečevanju nasilja lahko veliko naredijo varnostne službe s svojim varovanjem. V tujini je praksa, da imajo kamere na stadionih in s pomočjo le teh identificirajo izgrednike. Težave omejijo tudi s prestavitvijo tekme na zgodnji termin. V Sloveniji imamo okrog osem večjih navijaških skupin, nekatere izmed njih zaradi slabših rezultatov svojih ekip stagnirajo. Glavni navijaški skupini v Sloveniji sta Green Dragons in Viole Maribor. Navijaštvo je manj razvito kot drugod po Evropi, posledično je tudi nasilja na športnih prireditvah manj kot drugod. Slovenija ima nekatere zakone, ki opredeljujejo kaj se na nogometnih tekmah sme in kaj ne. Imamo dve policijski pooblastili, ki zagotavljata varnost in red ter preprečujeta nasilje na športnih prireditvah. To sta izrek prepovedi udeležbe na športni prireditvi in prepoved potovanja.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje, huliganstvo, nogomet
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 902; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Simboli nestrpnosti na športnih prireditvah
Sandi Vrbanić, 2018, diplomsko delo

Opis: Splošno znano je, da so športne prireditve že vrsto let deležne nasilnih in drugih odklonskih vedenj, do katerih prihaja s strani različnih navijaških skupin. Do takšnih vedenj v največji meri prihaja na nogometnih tekmah, tako da lahko rečemo, da so za skrajneže prav nogometni stadioni nekakšen poligon oziroma motivacijski prostor za izražanje nestrpnosti, kjer kažejo razne etnične, verske, lokalne, nacionalne, stanovske in druge vrste pripadnosti. Skozi diplomsko delo smo se predvsem osredotočili na nestrpnost navijačev in uporabo njihove simbolike v okviru aktivnosti, ki jih izvajajo. Najprej smo na kratko predstavili nasilje na športnih prireditvah. Predvsem smo se osredotočili na nogometne tekme in nogometno publiko, kjer nasilje prihaja najbolj do izraza. V nadaljevanju smo predstavili oblike nestrpnih vedenj navijačev, kot so vandalizem, huliganizem, nacionalizem in rasizem ter neonacizem. V največji meri smo se osredotočili na simboliko navijaških skupin, katero je Združenje evropskih nogometnih zvez v okviru organizacije Football Against Racism in Europa predstavilo kot nestrpno in njihovo razkazovanje ter uporabo prepovedalo na nogometnih stadionih v času nogometnih tekem. Te simbole smo podrobno opisali in slikovno prikazali. Predstavili smo njihov pomen skozi čas, saj večina le-teh prvotno ni imelo nestrpnega pomena, temveč je šlo v največji meri za verske simbole. Največ teh simbolov je pridobilo nestrpen pomen v času nacistične Nemčije, ko jih je Adolf Hitler prevzel kot razpoznavne znake nacizma. Po drugi svetovni vojni so jih v uporabo prevzeli neonacisti ter drugi pripadniki raznih rasističnih gibanj in so s takšnim pomenom v uporabi še danes. Predstavljenih je nekaj primerov, ko je do razkazovanja nestrpnih simbolov prišlo na nogometnih tekmah v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi pravno ureditev v Republiki Slovenije, kjer smo se osredotočili na zakonodajo, katera ureja potek športnih prireditev in ukrepe v primeru kršitev, bodisi v zvezi nasilja oziroma nestrpnosti. Opredelili smo naloge organizatorja, rediteljske službe, policije in Nogometne zveze Slovenije ter opisali potek vzdrževanja javnega reda in miru na športnih prireditvah. V zaključku smo skozi razpravo predstavili, ali je nestrpna simbolika prisotna tudi na športnih prireditvah v Republiki Sloveniji, kateri nestrpni simboli se najpogosteje uporabljajo in na katerih športnih prireditvah najbolj izstopajo ter kako je urejena uporaba teh simbolov na športnih prireditvah.
Ključne besede: športne prireditve, navijaške skupine, nogomet, simboli, nestrpnost, rasizem, neonacizem, vandalizem, huliganstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 16.07.2018; Ogledov: 733; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

7.
Nasilje nad policisti
Anja Babnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti, razlika med njimi pa je, da so pri nekaterih tveganja večja. Med najbolj nevarne poklice vsekakor spada poklic policista, saj je že zaradi narave dela lahko pričakovati različne konflikte in ti se lahko končajo z nasiljem. Vloga policista je različna, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z državljani. Policisti, ki so izpostavljeni nenehnemu stiku z državljani, imajo tako večjo možnost, da postanejo žrtve različnih oblik nasilja. Razlike so tudi med delovnimi mesti, saj policist, ki ima terensko delo, tvega veliko več kot nekdo, ki stika z državljani nima tako pogosto. Povedano z drugimi besedami, policisti, ki patruljirajo peš, imajo več možnosti, da se srečajo z nasiljem, kot tisti, ki delo opravljajo v prostorih policije. Možnost, da se policist sreča z nasilnim državljanom, je večja pri srečanjih, ki so bolj nepredvidljiva ali nevarna. Razne vrste nasilja so pogostejše pri srečanjih z alkoholiziranim državljanom ali z državljanom, ki ogroža drugo osebo. Tudi zaradi duševne neuravnovešenosti je državljan lahko nasilen do policista. Če policist pravočasno zazna potencialne nasilne ljudi, lahko vpliva na končni razplet dogodkov. Dostikrat vplivajo na nasilno vedenje tudi sami policisti, saj s svojim pristopom sprožijo negativne odzive. Poznamo več oblik nasilja nad policisti. Nasilno dejanje je lahko odkrito fizično nasilje (umor ali fizični napad brez smrti z različnimi sredstvi) ali prikrito nasilje oziroma pasivna agresija (po navadi poteka z besednim). Največkrat se nasilje definira kot uporaba sile, ki je bila z zakonom prepovedana, oziroma kot vedenje posameznikov, ki namerno ogrožajo, poskušajo ali povzročajo telesne poškodbe drugim. V definicijah nasilja se večinoma poudarja fizično nasilje, pravzaprav pa nasilje, ki ni fizično, prav tako povzroči stres in posledično tudi različne psihične, fizične in druge posledice.
Ključne besede: policisti, nasilje, nasilje nad policisti, oblike nasilja, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 860; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (868,13 KB)

8.
Kriminološki vidik specifičnih oblik trgovine z ljudmi - prisilno beračenje
Feliks Strehar, 2015, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen naloge je opredeljevanje prisilnega beračenja kot specifične oblike trgovine z ljudmi v smislu kriminološko zanimivega pojava v družbi. Naloga bo z analizo pisnih virov in pregledom pravne prakse ter v okviru izkušnje preučila možnosti učinkovitejšega dela policije in drugih državnih in nevladnih institucij na tem področju. V diplomskem delu se predpostavlja, da pri sodobnih pojavnih oblikah beračenja ne gre za klasično beračenje, kjer posameznik zaradi različnih življenjskih okoliščin berači zaradi golega preživetja, temveč gre za obliko organiziranega kriminala. Posledično gre pri organiziranem prisilnem beračenju, kot specifični obliki trgovine z ljudmi za pojav ti. »sodobnega suženjstva«, v katero so posamezniki prisiljeni neposredno ali pa posredno in se v to podajo zaradi preživetja sebe in svojih družin. V diplomskem delu se potrdi, da je bilo v Sloveniji v zadnjih letih obravnavanih več primerov kaznivih dejanj trgovine z ljudmi oziroma spravljanja v suženjsko razmerje, v povezi s prisilnim beračenjem. S tem se tudi potrdi, da Slovenija ni imuna na takšne pojave oziroma oblike kriminalitete. Predpostavlja se, da v Sloveniji zakonodaja omogoča učinkovito ukrepanje zoper organizatorje »sodobnega suženjstva«, da pa je preiskovanje takih primerov, zaradi različnih okoliščin, izredno zahtevno. Prisilno beračenje, kot oblika modernega suženjstva, se v sodobni družbi še vedno preveč odriva na rob. Naloga je bila predstavitev prisilnega beračenja, kot specifične oblike trgovine z ljudmi, s pogledom lastne izkušnje. Tema ni odmevna v medijih, pojavljanje v njih je odvisno od posameznih primerov in zaznav avtorjev. Knjig in literature na to temo je malo, sogovornikov ni veliko. Pri delu so bile uporabljene metode deskripcije, kompilacije in metoda opazovanja z udeležbo. Tujci, predvsem iz držav vzhodne Evrope, z organiziranim nedovoljenim beračenjem in s tem povezano kriminalno dejavnostjo (spravljanje v suženjsko razmerje in trgovino z ljudmi) so neredek pojav v Sloveniji. Osnovna ugotovitev na koncu diplomske naloge je, da primeri prisilnega beračenja kot specifične oblike trgovine z ljudmi dejansko obstajajo.
Ključne besede: kriminologija, kriminološki vidik, trgovina z ljudmi, beračenje, prisilno beračenje, diplomske naloge
Objavljeno: 09.04.2015; Ogledov: 1535; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (484,18 KB)

9.
Zakonodajna rešitev navijaškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nikolaj Biro, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam zakonodajne rešitve navijaškega nasilja. Navijači in z njimi povezano navijaško nasilje je staro kot same športne panoge. Skozi leta so se spreminjale tako športne discipline, kot sami navijači, ki v zadnjih desetletjih povzročajo incidente ter predstavljajo problem v družbi. Navijaško nasilje na in ob športnih prireditvah predstavlja tudi ekonomski problem državi, kajti stroški varovanja in povzročena materialna škoda predstavljata nepotreben strošek tako državi kot športnim klubom. V preteklosti in sedanjosti so skrajne politične opcije poskušale izrabiti v navijaški subkulturi svoje politične interese, kar se je najbolj izražalo pri razpadu bivše Jugoslavije. Navijaško nasilje poskušajo države reševati na različne načine, vsem pa je skupno, da jih poskušajo reševati z različnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Zakonski ukrepi, ki jih pri preprečevanju navijaškega nasilja uporabljajo razvitejše evropske države so: prepoved metanja predmetov na igrišče ali sam športni objekt, načrtno maskiranje obraza, prepoved uporabe pirotehničnih izdelkov, prepoved petja pesmi, ki temeljijo na rasni in verski izpovedi, prepoved vnosa transparentov, ki vzbujajo sovraštvo in temeljijo na rasni in verski izpovedi ter prepoved vstopa na športni objekt osebam, ki so bile sankcionirane. Čeprav omenjeni zakonski ukrepi natančno določajo, kaj je prepovedano in kaj ne, se na samih evropskih športnih prireditvah ter drugod po svetu še vedno dogajajo razni incidenti ter z njimi povezano navijaško nasilje, zato se poraja vprašanje ali so zakonodajni ukrepi osnovni temelj pri reševanju navijaškega nasilja. V prvem delu diplomskega dela je opredeljeno, kdo so sploh navijači, kakšna je struktura navijaške skupine in kakšna je njihova časovna ter prostorska mobilnost pred športnim dogodkom, pa tudi kakšne vrste nasilja na športnih prireditvah poznamo. V drugem delu so opisane navijaške scene držav v Evropi. Prav tako je opisana veljavna zakonodaja in ukrepi, ki preprečujejo navijaško nasilje po naštetih državah ter nekatere oblike preprečevanja navijaškega nasilja. Diplomsko delo zaključujemo z verifikacijo hipotez in razpravo ter nekaterimi nasveti za rešitev opisanega problema.
Ključne besede: navijači, navijaške skupine, športne prireditve, nasilje, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1637; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (333,46 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici