| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza kitajskih prevzemov v Evropski uniji
Simon Popič, 2021, magistrsko delo

Opis: Danes ambiciozna Kitajska je bila pred uvedbo gospodarskih reform, strateško zastavljenih strategij in politik za doseganje želene gospodarske rasti, med katere spadajo aktivne spodbude države k združitvam in prevzemom, ter vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (v nadaljevanju STO) velika neznanka na mednarodnem trgu. Zaradi njene drugačnosti in načina poslovanja so druge države pred njo čutile strah. Nekatere ga čutijo še danes, le da se je ta zaradi močne notranje in zunanjepolitične, geografske in gospodarske prisotnosti države v globalnem svetu nekoliko spremenil. Zaradi prisotnosti v najrazličnejših svetovno strateško pomembnih panogah Kitajska za mnoge pomeni priložnost in hkrati nevarnost, in sicer predvsem zaradi lastnih geografskih, političnih in ekonomskih ciljev, ki jih namerava doseči s premišljenim načrtovanjem in skrbnim uresničevanjem zastavljenih gospodarskih in političnih politik ter strategij. Trenutno je na prehodu iz proizvodno usmerjene, delovno intenzivne in nizkocenovne države proti gospodarski velesili, kar bo dosegla z uporabo aktivnih neposrednih tujih investicij (v nadaljevanju NTI). Pri tem imajo še posebno pomembno vlogo prevzemi podjetij iz strateško pomembnih panog in kritičnih infrastrukturnih objektov. Pomembna je tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU), ki s svojim investicijskim okoljem, z razvito infrastrukturo, s tehnološko naprednim in z enotnim trgom z visoko kupno močjo ter z mnogimi globalno uveljavljenimi blagovnimi znamkami na trgu predstavlja enega ključnih ciljnih trgov za kitajske naložbe.
Ključne besede: Evropska unija, Kitajska, prevzem, pojdi globalno, nova svilna cesta, kitajski petletni načrt, narejeno na Kitajskem, Kitajska 2049
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Pravice kupca v primeru nakupa blaga s stvarno napako po določbah OZ, ZVPot in Dunajski konvenciji
Simon Popič, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsaka država ima svojo nacionalno pravno ureditev, ki omogoča kupcem uveljavljanje pravic v primerih, ko pride s prodajalci do konfliktov zaradi napak, ki jih ima kupljeno blago (lahko tudi storitev). Kupec ima v primeru, da na kupljenem blagu najde stvarno napako, pravico zahtevati, da mu prodajalec blago pregleda in popravi ali zamenja. Zelo pomembno je, da je kupcu znano, po kateri zakonodajni določbi ima največ pravic in katera ga ščiti. O napaki na blagu mora kupec prodajalca obvestiti v določenem času, ki se po določbah različnih pravnih virov razlikuje, sicer s pretekom roka izgubi svojo pravico. Kupci so lahko fizične ali pravne osebe, ki imajo različne lastnosti, značaj in potrebe. Izdelki in koristi, ki jih daje izdelek ali storitev kupcu, se od kupca do kupca razlikujejo. Slovenija ima domačo in mednarodno pravno ureditev, ki sta v nekaterih ureditvah podobni, spet v drugih pa se razlikujeta. Kupci, ki so fizične osebe ali tako imenovani potrošniki (drugi odstavek 1. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), lahko svoje pravice uveljavljajo po določbi ZVPot, medtem ko lahko kupec, ki je pravna oseba, uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarnih napak po Obligacijskem zakoniku. V slovenski sodni praksi se je Dunajska konvencija v obdobju zadnjih pet let (2012-2017) uporabila štirinajstkrat.
Ključne besede: pravice kupca, prodajna pogodba, stvarna napaka, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov, Dunajska konvencija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 1270; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (441,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici