| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Clostridium difficile na solatah in kokošjih jajcih
Simon Mesarič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Ključne besede: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2018; Ogledov: 1644; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
3.
Pridelava češenj brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev
Simon Mesarič, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 smo na posestvu UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus pridelave češenj sorte 'Sunburst', kjer smo preizkušali različne načine varstva pred boleznimi in škodljivci. Prvo obravnavanje je predstavljala pridelava češenj po pravilih integrirane pridelave; drugo obravnavanje je predstavljala pridelava češenj popolnoma brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev; tretje obravnavanje je predstavljala pridelava češenj z uporabo biotskih pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi. Drugo in tretje obravnavanje je potekalo v prekritem delu vrst. Pred obiranjem smo ocenili delež razpokanih, gnilih in črvivih plodov. V mesecu juniju, ko so češnje dozorele, smo stehtali 100 zdravih, nepoškodovanih plodov. Od vseh plodov na drevesu smo določili delež plodov I. razreda, delež počenih in gnilih plodov. Kot najmanj primerno se je pokazalo obravnavanje, kjer so bila drevesa prekrita s folijo in kjer smo izvajali biotično varstvo rastlin. Pri tem obravnavanju so imela vsa drevesa posameznega obravnavanja skupaj, povprečen pridelek 3,4 kg. Pridelava po sistemu integrirane pridelave je rezultirala z najvišjim pridelkom I. razreda v višini 6,2 kg in se tako potrdila kot najprimernejši način pridelave češenj v pedoklimatskih razmerah podpohorskega pridelovalnega območja.
Ključne besede: Prunus avium, 'Sunburst', pokanje plodov, sistem pridelave
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 2480; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (169,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici