SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv prometa na okolje
Simon Hebar, 2010, diplomsko delo

Opis: Promet nam danes omogoča gospodarski razvoj, veliko svobodo gibanja in deluje kot povezovalec prostora. Z njegovim naraščanjem pa prometni sektor vedno bolj povezujemo z okoljskimi problemi. Prišli smo do točke, kjer je promet postal najpomembnejši vir škodljivih emisij ter tako prevladujoč dejavnik onesnaževanja okolja. Najpomembnejši oz. najbolj raznoliki so vplivi na kvaliteto zraka, saj promet z emisijami pomembno prispeva k onesnaževanju lokalnega ozračja in podnebnim spremembam. Hkrati pa je vpliv na kakovost zraka najbolj nepredvidljiv in ne moremo z gotovostjo napovedati nadaljnjega razvoja dogodkov. Prometni sektor je seveda odgovoren tudi za druge negativne učinke: narašča hrup, izguba biotske pestrosti, onesnaževanje voda, prsti… Ljudje močno občutimo tudi posledice vpliva prometa na socialne in gospodarske dejavnike. Zaradi tega se pojavljajo zahteve po trajnostnem razvoju prometa, ki bi omogočal nemoten nadaljnji razvoj ter bil hkrati prijazen do okolja, saj drugače lahko pričakujemo socialno — ekonomski ali okoljski zlom. Tukaj je najpomembnejše učinkovito izvajanje prometnih politik. Zato je nujno oblikovanje vizije nadaljnjega razvoja, kjer se je potrebno celostno lotiti celotnega prometa, zastaviti konkretne in realne cilje. Ta mora vključevati gospodarski, socialni in ekološki vidik razvoja. Strategija bi morala med drugim urediti preusmeritev tovornega prometa na železnice, večjo pozornost nameniti tranzitnemu tovornemu prometu, izboljšati javni potniški promet, varnost… Pri spodbujanju trajnostnega prometa je EU med vodilnimi na svetu. Zato je ustanovila sistem TERM, ki preko kazalcev spremlja negativne učinke prometa na okolje. Zaradi članstva Slovenije v EU, so bili tudi pri nas uvedeni okoljski kazalci, ki jih ureja ARSO. V sklopu vseh kazalcev je ravno promet tisto področje, kjer se podatki hitro osvežujejo in dopolnjujejo, kar nam na nek način tudi pokaže resnost problemov. Kazalci so namenjeni spremljanju stanja okolja, obveščanju širše javnosti ter kot pomoč prometni politiki. Kazalci nam prikazujejo stanje prometa v Sloveniji in EU, hkrati pa nas opozarjajo na ključne težave v prometu. Tako s pomočjo kazalcev opazimo, da je za vse večje negativne vplive prometa na okolje krivo hitro naraščanje prometa. Obseg potniškega prometa se povečuje predvsem zaradi hitre rasti števila osebnih avtomobilov. Tudi cestni tovorni promet hitro narašča in prevzema najpomembnejšo vlogo v prepeljanem tovoru v Sloveniji, kar se je še izrazito poslabšalo z vstopom Slovenije v EU. Kazalci nam tudi dokazujejo, da smo železniški promet zanemarili in je danes razvojno zaostal ter nekonkurenčen. V zadnjih petnajstih letih Slovenija večino svojih vlaganj v infrastrukturo namreč namenja za cestno omrežje. Ob tem trendu razvoja pa se povečuje tudi poraba končne energije v prometu, saj v zadnjem desetletju promet prevzema prvo mesto po porabi energije. S povečevanjem motorizacije nenehno naraščajo tudi emisije toplogrednih plinov ter ostalih onesnaževal iz prometa. Človek proizvaja čedalje več toplogrednih plinov, zlasti zaradi energetske rabe goriv. Zaradi tega zunanji stroški, kjer glavno vlogo igra cestni promet, predstavljajo veliko breme za državo. Osnovni povzročitelji zunanjih stroškov so nesreče, emisije, zastoji in hrup. Zaradi naraščanja prometa tudi narašča število vseh prometnih nesreč, kar je posledica vse večjega vpliva osebne avtomobilske mobilnosti in opuščanja bolj varnega javnega potniškega prometa, število smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu pa počasi upada. Slovenija se tako vse bolj odmika od trajnostno naravnanega prometnega sistema, kar pa je sodeč po strateških dokumentih ena ključnih točk.
Ključne besede: promet, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostni promet, TERM, prometno–okoljski kazalci
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 6582; Prenosov: 818
.pdf Polno besedilo (3,47 MB)

2.
Vodni zaslon
Simon Hebar, 2016, diplomsko delo

Opis: Vodni zaslon je naprava, ki z vodnimi kapljicami izriše vzorec oziroma izpiše besede. Naprava je namenjena predvsem za oglaševanje. V diplomski nalogi smo predstavili projektno delo in medpredmetno učenje. Pogledali smo, kako projektno delo in medpredmetno učenje poteka v sistemu poučevanja. Predstavljen je management in razvoj projekta Vodni zaslon. Opisani sta zgradba in delovanje vodnega zaslona. Prikazana je zgradba kontrolne mize in vodnega prikazovalnika. V nadaljevanju je natančno opisano delovanje celotnega vodnega zaslona. Opis zaslona je strnjen v smiselne celote, ki so natančno opisane. Na koncu je projekt Vodni zaslon umeščen v poučevanje naravoslovnih predmetov v srednjih šolah.
Ključne besede: projektno delo, projektno učenje, medpredmetno učenje, projekt, vodenje, vodni zaslon, kontrolna miza, vodni prikazovalnik, konstruiranje, CAD, Solidworks, medšolsko projektno delo.
Objavljeno: 25.11.2016; Ogledov: 341; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (23,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici