| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv covid-19 na določitev stopnje nujnosti pri nujni medicinski pomoči : magistrsko delo
Simon Bukovec, 2022, magistrsko delo

Opis: Decembra 2019 je bil na Kitajskem potrjen prvi primer novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroči nalezljivo bolezen covid-19. Ta je kmalu povzročila svetovno pandemijo in prizadela mnoga področja človekovega delovanja, med drugim tudi zdravstvo in posledično paciente. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in njegove nepripravljenosti na večji izbruh nalezljivih bolezni, je bil ta prisiljen omejiti svoje delovanje nenujnih oddelkov. S tem so bile velikemu številu pacientov kršene pravice do varne, primerne in kakovostne zdravstvene obravnave kljub mednarodni in nacionalni ureditvi. Zaradi navedenega se je povečal tudi pritisk na urgentne centre oziroma centre nujne medicinske pomoči, kar pa je vplivalo tudi na triažo, s katero se določa stopnja nujnosti obravnave pacienta. Iz medijev je bilo mogoče zaslediti, da so nekateri zdravstveni zavodi zavračali obravnavo pacientov, ki niso predložili negativnega testa na covid-19. Hkrati je prišlo do konflikta etičnih pogledov med pravnimi pravili in njihovo izvedbo v praksi. Domača in mednarodna socialna pravna pravila temeljijo na deontološki teoriji, katere cilj in ideja je zagotovi vsem enako obravnavo in oskrbo. Ob tem so se v zdravstvenih zavodih srečevali s pomanjkanjem opreme in kadra ter bi bilo potrebno reševati situacijo skladno z utilitaristično teorijo, ki v ospredje postavlja reševanja največjega števila kakovostnih življenj. Priča pa smo bili tudi konfliktu individualnih in socialnih pravic, saj je bilo potrebno omejiti pravice posameznega pacienta, da je bilo mogoče ohraniti delujoče (javno) zdravstvo. Navedeni konflikti in situacije predstavljajo velik izziv tako za normodajalce kot tudi za zdravstveno osebje in nenazadnje tudi za paciente same.
Ključne besede: covid-19, triaža, pacientove pravice, nujna medicinska pomoč, pandemija, nalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
PROST PRETOK BLAGA IN NJEGOV VPLIV NA DAVEK NA MOTORNA VOZILA
Simon Bukovec, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu, z naslovom: Prost pretok blaga in njegov vpliv na davek na motorna vozila, bom predstavil oba instituta torej prost pretok blaga in davek na motorna vozila. Njun odnos in problem oz. konflikt, ki ga predstavljata. Opredelil se bom tudi, do vprašanja ali lahko davek na motorna vozila krši načelo o prostem pretoku blaga oz. ga omejuje. V prvem delu diplomskega dela bom bralcu predstavil oba instituta, ju opredelil in analiziral s pomočjo teorije in sodne prakse. V drugem delu pa bom analiziral tri sodbe Sodišča EU s katerimi, bom poskušal opredeliti in rešiti problematiko diplomske naloge. Podrobneje bom pogledal sodbe Sodišča EU: C-402/09 Tatu proti Romuniji z dne 7.4.2011, C 76/14 Manea proti Romuniji z dne 14.4.2015 in C 586/14 Budișan proti Romuniji z dne 9.6.2016, ki najbolje odražajo problematiko med notranjo obdavčitvijo in prostim pretokom blaga.
Ključne besede: Davek na motorna vozila, ZDMV, 110. člen PDEU, nevtralnost davkov, konkurenca, Prost pretok blaga, posredna diskriminacija, C 402/09 Tatu, C 76/14 Manea, C 586/14 Budișan
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1480; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici