Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 34
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Velik del znanstvene skupnosti klimatske spremembe pripisuje globalnemu segrevanju zemeljskega ozračja, ki ga pospešuje človekova dejavnost. Dolgoročna opazovanja in meritve z bolj izpopolnjeno tehnologijo so pokazali, da se v naravi dogajajo nekatere spremembe, ki jih povezujemo s klimatskimi spremembami. Pomembno si je prizadevati za blažitev vzrokov za klimatske spremembe in izvajanje ukrepov prilagajanja posledicam klimatskih sprememb v prihodnosti. Pojmovanje sodobne varnosti je kompleksnejše v primerjavi z obdobjem pred tridesetimi leti. Grožnje varnosti so postale številnejše in vsebinsko različne. Kakovost človekovega bivanja je odvisna od zdravega življenjskega okolja. Klimatske spremembe krepijo že znane grožnje varnosti in pospešujejo nastajanje novih groženj. Sodobno varnostno okolje zaznamujejo večja soodvisnost človeštva, gospodarske krize, urbanizacija in omejen dostop do življenjsko pomembnih virov. Zaznava vpliva klimatskih sprememb kot grožnje varnosti je odvisna predvsem od sposobnosti zaznavanja človeka kot posameznika in družbene skupnosti. Strokovna javnost je precej enotna o vplivu klimatskih sprememb na varnost, medtem ko je stopnja zaznavanja posameznika odvisna predvsem od osebne izkušnje in ravni informiranosti. Stopnjo zaznavanja vpliva klimatskih sprememb na varnost ugotavljamo tudi z merjenjem stališč posameznika. S primerjavo stališč v izbranem časovnem obdobju pa lahko sklepamo o trendu razvoja zaznavanja vpliva klimatskih sprememb na varnost. Čeprav je splošna raven zavedanja prebivalstva o klimatskih spremembah precej visoka, je informiranost odvisna od intenzivnosti medijskega poročanja in kritične presoje posredovanih informacij o klimatskih spremembah. Anketirani študenti Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani kot najpogostejši vir informiranja o klimatskih spremembah navajajo dokumentarne oddaje, internet in televizijo. Precej dobro so seznanjeni s posledicami in vzroki klimatskih sprememb ter nekoliko manj z načini spopadanja s klimatskimi spremembami. Študenti klimatskih sprememb ne zaznavajo kot posebno velike grožnje varnosti v primerjavi z ekonomsko-socialnimi dejavniki ogrožanja varnosti na svetovni in nacionalni ravni. Med študenti ni opaziti razlike v zaznavi klimatskih sprememb kot grožnje varnosti. Študenti obeh fakultet v povprečju menijo, da klimatske spremembe ogrožajo predvsem svetovno varnost in manj varnost v Sloveniji in varnost posameznika. Kljub temu ocenjujejo, da jih klimatske spremembe danes ogrožajo bolj kot pred petimi leti. Študenti Fakultete za varnostne vede močneje zaznavajo pojavne oblike klimatskih sprememb v primerjavi s študenti Biotehniške fakultete. Strokovne organizacije, katerih delovna področja vključujejo problematiko klimatskih sprememb, so precej enotne o vplivu klimatskih sprememb na varnost. V Sloveniji je treba izdelati celovitejše analize vpliva klimatskih sprememb na okolje, strateške dokumente in načrte za ukrepanje na področju klimatskih sprememb ter urediti zakonodajo. Teh nalog pa ni mogoče opraviti brez usklajenega delovanja posameznih vladnih resorjev. Ovire za ureditev področja klimatskih sprememb so politična nestabilnost v Sloveniji, pogosta prestrukturiranja ministrstev in zamenjave ministrov ter pomanjkanje strokovnega kadra in finančnih virov.
Ključne besede: varnost, okolje, klimatske spremembe, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2015; Ogledov: 1959; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,55 MB)