| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19
Kaja Vrbnjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 282; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
Planiranje razvoja podjetja fa-dental d.o.o.
Ven Florjančič, 2020, diplomsko delo

Opis: Spremembe v poslovnem svetu postajajo že skoraj vsakodnevna stalnica. Zaradi sprememb v življenjskem slogu končnih potrošnikov je ključno hitro sprejemanje vizije podjetja. Da bi se podjetje uspešno razvijalo, mora biti vodstvo podjetja pripravljeno pravočasno zaznati spremembe in nato ukrepati. Cilje vsakega podjetja, kot so obstoj in razvoj, doseganje poslovne uspešnosti, ohranjanje konkurenčnega položaja in zadovoljstvo vseh udeležencev podjetja, pa lahko podjetje uresniči le s pravilno planiranim in usmerjenim razvojem. V diplomskem delu bomo preučevali planiranje razvoja podjetja Fa-dental d. o. o., ki se ukvarja z zobozdravstvenimi storitvami. Najprej bomo podali teoretična izhodišča različnih avtorjev, ki jih bomo kasneje uporabili pri planiranju razvoja proučevanega podjetja. Osrednja tema diplomskega projekta je pripraviti vizijo in cilje za podjetje Fa-dental d. o. o. in ga finančno ovrednotiti. Pri pisanju diplomskega projekta bomo eno poglavje namenili vplivu covid-19 krize in morebitnih makroekonomskih posledic krize, ki bi lahko vplivale na podjetje.
Ključne besede: razvoj podjetja, vpliv covid-19 krize, vizija, politika podjetja, širitev podjetja
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (390,93 KB)

3.
Izvoz in izvozni dejavniki IKT podjetij v Sloveniji
Pika Cvikl, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja opravljajo različne raziskave in analize z namenom identificiranja dejavnikov, ki bi potencialno vodili do neuspeha ali ki potencirajo uspeh. Za IKT sektor v Sloveniji ni bila narejena še nobena javno dostopna analiza notranjih dejavnikov uspešnosti izvoza, tistih, na katera podjetja lahko vplivajo in si s tem zagotovijo večjo uspešnost pri izvozu. V sklopu tega diplomskega projekta s pomočjo teorij mednarodne menjave, internacionalizacije in teorij podjetij zastavimo konceptualni okvir, znotraj katerega izbrano delitev dejavnikov empirično preverjamo na izbranem vzorcu podjetij in ugotavljamo, kateri izmed dejavnikov je najpomembnejši oziroma ima največji vpliv na uspešnost izvoza. V ta namen smo pripravili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 105 vodij slovenskih IKT podjetij. Ti so mnenja, da so odločilen dejavnik zmogljivosti podjetja. V prihodnje pa bodo po mnenju anketiranih podjetij najpomembnejše značilnosti podjetja. Na osnovi dobljenih rezultatov smo analizirali, katere aktivnosti naj podjetja prioritizirajo, kako naj razpolagajo svoje vire ter načrtujejo strategijo. V empiričnem delu naloge smo primerjali tudi velikost izvoza IKT sektorja s celotnim izvozom. Ugotovili smo, da je v obdobju od leta 2014 do 2019 (pokrizno obdobje) delež izvoza IKT v celotnem slovenskem izvozu v povprečju znašal 1,99 %. V proučevanem obdobju je bila povprečna letna rast izvoza IKT sektorja za 0,75-odstotnih točk nižja od povprečne letne rasti celotnega slovenskega izvoza.
Ključne besede: izvoz, IKT sektor, notranji dejavniki, uspešnost izvoza
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (801,85 KB)

4.
Avtomobilsko kasko zavarovanje v sloveniji: koncentracija in dejavniki sklepanj zavarovanj
Žiga Legnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Slovenski zavarovalni trg je relativno dobro razvit, še posebej na področju premoženjskih zavarovanj, kamor spada tudi avtomobilsko zavarovanje oziroma avtomobilsko kasko zavarovanje, ki ga v nalogi podrobneje analiziramo. V času po svetovni finančni krizi so vplive občutile tudi zavarovalnice. V Sloveniji se je zavarovalni sektor najbolj soočil s krizo v letu 2009. Glede na to, da gre v primeru zavarovanja pravzaprav za dobrino, ki se je potrošnik v času varčevanja in finančne stiske v povprečju hitreje odreče je zavarovalniški trg bil še posebej izpostavljen negativnim trendom. V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv krize na zavarovalniški trg predvsem na področju kasko zavarovanj ter stanje trga v preučevanem obdobju, ki zajema leta od 2006 do 2017. Naloga je razdeljena na dva dela, v teoretičnem smo predstavili koncept zavarovanja in dejavnike na zavarovalniškem trgu, ki so povezani s sklepanjem zavarovanj. V empiričnem delu pa smo izvedli raziskavo, ki je temeljila na več različnih analizah. Preučevali smo slovenski zavarovalni trg v obdobju 2006-2017, njegovo strukturo ter podrobnejše stanje na trgu avtomobilskih kasko zavarovanj. Ovrednotenje vpliva krize, predvsem po letu 2009 in vse do danes, smo predstavili s pomočjo statističnih podatkov. V nadaljevanju smo analizirali tudi tržno koncentracijo zavarovalnic na področju avtomobilskega kasko zavarovanja. V zadnjem delu pa smo izvedli analizo rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen respondentom s kasko zavarovanjem. Raziskava je pokazala, da so bili v preučevanem obdobju zaznani negativni trendi v rasti zavarovalne premije, kot tudi v deležu avtomobilskih kasko zavarovanj. Stanje se je pričelo popravljati v letu 2015. V zadnjih dveh letih pa je že razvidno, da zavarovalniški trg okreva, saj je že zaznana rast. Tudi na področju avtomobilskih kasko zavarovanj se kljub upadu, delež viša, kar nakazuje, da kasko zavarovanje ponovno pridobiva na pomenu. Tržna koncentracija je pokazala visoko koncentracijo trga oziroma zelo koncentriran trg. Rezultati anketnega vprašalnika pa so pokazali, da so respondentom kriteriji, na podlagi katerih se odločajo za kasko zavarovanje pomembni in, da kljub temu, da ne gre za obvezno zavarovanje, zanje predstavlja predvsem varnost, kar je tudi bistven pomen tega zavarovanja. Z raziskavo smo ponudili vpogled v stanje na trgu avtomobilskega kasko zavarovanja v Sloveniji za preučevano obdobje ter obenem predstavili podlago za predvidevanje prihodnjega stanja na tem področju.
Ključne besede: avtomobilsko zavarovanje, kasko zavarovanje, škoda, tržna koncentracija, zavarovalna premija
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 367; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski uniji
Martin Jovanović, 2018, magistrsko delo

Opis: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Ključne besede: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 711; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Povezanost med srečo in ekonomsko-socialnimi dejavniki v evropski uniji
Rok Vrban, 2018, magistrsko delo

Opis: Ljudje stremimo k sreči. S to trditvijo so se ukvarjali že antični filozofi, ki so postavili temelje za sodobno raziskovanje tega pojava. Razumevanje sreče in vseh dejavnikov, ki nanjo vplivajo, je praktično nemogoče, saj smo ljudje drugačni in srečo dojemamo drugače. Pa vendar obstajajo določeni vzorci, ki veljajo za večji del populacije. Osebno blaginjo dosežemo z zdravjem, pripadnostjo, spoštovanjem in drugimi neoprijemljivimi dejavniki, marsikomu pa so pomembne tudi materialne dobrine. V nalogi smo se osredotočili na obe vrsti dejavnikov. Med neoprijemljive sodijo samomori, ki so mnogokrat posledica duševnih, včasih pa tudi materialnih vzrokov. Na drugi strani pa smo se posvetili tudi materialnemu vzroku – dohodku, ki smo ga merili na osnovi rasti realnega BDP v nekem nacionalnem gospodarstvu. Tretji dejavnik sreče, ki ga preučujemo, je brezposelnost, ki je mešanica tako materialnega kot tudi nematerialnega sveta. Brezposelnost ni samo izpad dohodka, temveč predstavlja tudi duševno stisko za posameznike, ki bi želeli delati, a dela ne najdejo. V praktičnem delu naloge smo na kratko preverili že postavljene teorije na področju sreče s sociološkega in filozofskega stališča, malo več pozornosti pa smo namenili ekonomskim vidikom sreče. Prav tako smo preverili že obstoječe raziskave na področju povezovanja ekonomije in sreče, ki so nam dale nek okvir za lastno analizo izbranih dejavnikov. V empirični raziskavi smo iskali statistično povezanost med srečo in omenjenimi tremi ekonomsko-socialnimi dejavniki. Povezanost smo merili s korelacijo na področju EU-28 v treh časovnih obdobjih: v času pred krizo, ki smo jo opredelili med letoma 2006 in 2008; v času med krizo, tj. med letoma 2009 in 2012; ter v času po krizi med letoma 2013 in 2016. Vzorec smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino tvorijo države PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija), ki so v času gospodarske krize doživele največje padce na ekonomskem področju, potem sledijo še preostale države EU-28. Rezultati so pokazali, da sta brezposelnost in število samomorov na izbranem območju povezani s srečo, ki smo jo merili s HPI (Happy Planet Index) in HIN (Happiness in Nations). Povezava ni vezana na čas, saj je korelacija med obema komponentama in srečo jasna skozi vsa opazovana obdobja. Teh trditev nismo mogli potrditi za rast realnega BDP. Preverili smo tudi, ali sta oba ekonomska dejavnika najtesneje povezana s srečo prav v obdobju gospodarske krize na območju držav PIIGS, kar se ni izkazalo za točno. Rezultati so bili ravno nasprotni. Zgolj pri preostalih državah EU-28 je bila korelacija med srečo in brezposelnostjo najmočnejša v času gospodarske krize.
Ključne besede: sreča, HPI, brezposelnost, PIIGS, EU-28, rast realnega BDP
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 773; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

7.
Povezava med obsegom kreditne aktivnosti ter kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji
Sanja Celcer, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike. V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju.
Ključne besede: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 624; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

8.
Delež poneverb in prepoznavanje zaščitnih elementov valute evroobmočja
Blanka Lorenčič, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskava magistrskega dela se nanaša na analiziranje stopnje ponarejenega denarja v obtoku ter na prepoznavanje zaščitnih elementov evra. Ponarejanje denarja je tema, ki jo pogosto zasledimo na televiziji, v filmih in zgodovinskih zapisih, a le redko v resničnem življenju, kljub temu pa v vsaki državi obstajajo pravne omejitve za reproduciranje slik bankovcev. Ponarejanje valute je kaznivo dejanje, Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja pa določa pravila za učinkovito preprečevanje, pregon in kaznovanje kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Vsi bankovci imajo vrsto zaščitnih elementov, ki jih ščitijo pred ponarejanjem. Te elemente je, predvsem zaradi moderne tehnologije, vedno težje razvozlati in ponarediti. Bankovce je mogoče enostavno preveriti z metodo »otip-pogled-nagib«. Temeljni problem ponarejanja denarja je, da lahko ima negativen učinek na gospodarstvo, in sicer lahko zaradi povečane zaloge denarja v obtoku povzroči inflacijo, povzroča izgubo zaupanja v valuto in zmanjšuje vrednost realnega denarja. Prav tako močno prizadene posameznike in podjetja, ki sprejmejo ponarejene bankovce, saj zanje nikjer ni mogoče dobiti povračila škode. Za namen razumevanja naštetih dejavnikov je nastalo več teoretičnih študij in modelov ponarejanja denarja. Predstavili smo več teoretičnih modelov ponarejanja denarja, ki predvidevajo, zakaj prihaja do ponarejanja in kakšne so ekonomske koristi ali posledice poneverb za ponarejevalce, preiskovalce in potrošnike. Najobširneje preučevani modeli so t.i. modeli parcialnega in splošnega ravnovesja. Za modele parcialnega ravnovesja je značilno, da ustvarjanje denarja ni eksplicitno modelirano, ampak je odvisno tudi od drugih zunanjih dejavnikov in da povpraševanje po denarju ni odvisno od odnosov akterjev v modelu. Za modele splošnega ravnovesja je značilno, da je ustvarjanje denarja eksplicitno modelirano in da je povpraševanje po denarju odvisno od odnosov med akterji v modelu. Model splošnega ravnovesja predpostavlja, da ponarejanje zmanjšuje obseg transakcij, saj so prodajalci v dvomih, ali bodo prejeli ponarejen denar. To vodi v zmanjšanje produktivnosti in transakcij. Politike proti ponarejanju lahko te učinke preprečijo z blaženjem nevarnosti ponarejanja denarja. V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali delež pristnih in ponarejenih evrobankovcev v obtoku ter prepoznavanje ponarejenega 20-evrskega bankovca in zaščitnih elementov le-tega. Glede na podatke o količini evrobankovcev v obtoku v EU od leta 2007 do leta 2016 smo ugotovili, da je bilo v tem obdobju v obtoku 1.764.601.434 evrobankovcev. Po podatkih o številu ponarejenih evrobankovcev v EU je bilo od leta 2007 do leta 2016 ugotovljenih 7.066.000 ponarejenih evrobankovcev. To pomeni, da je delež ponarejenih bankovcev v obtoku v obdobju od leta 2007 do 2016 v EU znašal 0,4 %, kar vrednostno predstavlja približno 410 milijonov evrov. Glede na statistične podatke o prepoznavanju ponarejenega 20-evrskega bankovca, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo, smo ugotovili, da je 61,5 % oziroma 75 od 122 respondentov izbralo napačen oziroma neponarejen bankovec (izbrali so pristen bankovec namesto ponarejenega).
Ključne besede: bankovci, ponarejanje, tok denarja, pravna ureditev, zaščitni elementi, teoretični modeli, vplivi na gospodarstvo.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 457; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

9.
Kreditni standardi za stanovanjske kredite in trg stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji
Mojca Petek, 2018, magistrsko delo

Opis: Kredit že iz časov svojega nastanka pomeni zaupanje, ki ga kreditodajalec čuti do dolžniške strani. Pri uspešni odobritvi kreditnega procesa pride do kreditnega razmerja, ki omogoča nastanek sredstev na strani kreditojemalca za namensko porabo. To se običajno sklene za nakup večjih oz. sorazmerno velikih dobrin, ki jih v običajni- vsakodnevni porabi ne nakupujemo. Eden tovrstnih, običajno precej dobro načrtovanih, nakupov znotraj življenjskega cikla je tudi nakup stanovanjske nepremičnine. Kreditna sposobnost posameznika in kreditni standardi sta pojma, ki sta pogosto zelo ozko povezana s nakupom stanovanjske nepremičnine. Posamezniku je namreč velikokrat kredit edina opcija za nakup stanovanjske nepremičnine, kjer pa se pot do pridobitve le-tega začne s preučevanjem kreditne bonitete (ocena sposobnosti plačila dolga), zavarovanjem kredita ter navsezadnje kreditnih standardov, ki so opredeljeni kot merila za odobritev kredita v banki ter so določeni pred dejanskimi pogajanji o določilih, pogojih kredita oz. dejansko odobritvijo oz. zavrnitvijo kredita. Namen našega magistrskega dela je preučevanje povezave med stanovanjskim trgom in kreditnim trgom za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2015, kjer ugotavljamo, da je spreminjanje standardov za pridobitev stanovanjskega kredita v preučevanem obdobju, povezano s spreminjanjem cen in prometa s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji komaj na podlagi časovnega odloka za določen kvartal. Ker predpostavljamo, da so določeni dejavniki vplivali na kreditne standarde bolj kakor drugi, znotraj magistrske naloge tudi preučujemo, kako so dejavniki tekmovalnosti med bankami, stroški sredstev in bilančne omejitve, obeti na nepremičninskem trgu, kreditno razmerje, nebančna konkurenca, pripravljenost bank za sprejemanje tveganj in zlasti kreditna sposobnost kreditojemalcev ter splošna gospodarska dejavnost vplivali na spreminjanje kreditnih standardov bank za pridobitev stanovanjskih kreditov. S pomočjo empiričnega raziskovanja se za namene potrditve prve hipoteze osredotočimo na povezavo med dejavnikoma kreditna sposobnost posojilojemalcev in splošna gospodarska dejavnost z kreditnimi standardi in ugotavljamo določeno stopnjo povezanosti pri obeh dejavnikih. Splošno dejstvo težko popravljivega svetovnega finančnega in gospodarskega zloma, ki ga je za sabo pustila svetovna gospodarsko-finančna kriza z začetkom leta 2007/2008, pa je tudi pri kreditiranju posameznikov in kreditnih standardih pustila močne gospodarske posledice. Kreditni standardi so se v večini zaostrili, cene in promet z nepremičninami se je naglo spustil, okrevanje je bil počasen in ponekod zelo zapleten proces, ki se v letih po letu 2015 začel preobračati v proces počasnega okrevanja, ponovnega omiljenja kreditnih standardov, večje kreditne sposobnosti prebivalstva, rahlega dviga cen stanovanjskih nepremičnin in na koncu koncev tudi dviga življenjskega standarda in ponovno povišanih pričakovanj potrošnikov.
Ključne besede: kredit, kreditno razmerje, stanovanjski krediti, kreditni standardi, Anketa o bančnih posojilih, trg stanovanjskih nepremičnin, dejavniki kreditnih standardov, cene in promet stanovanjskih nepremičnin.
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 873; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (936,89 KB)

10.
Cenitev in dejavniki vrednosti nepremičnin ter dejavniki lastnih pričakovanj potencialnih kupcev stanovanjskih nepremičnin v mestni občini maribor
Bratko Zavrnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava značilnosti stanovanjskih nepremičnin v primerjavi z drugimi produkti na prostem trgu, načine njihovega vrednotenja in dejavnike, ki so za kupce pomembni pri odločitvah o njihovem nakupu. V teoretičnem delu so predstavljeni definicija, pojem lastništva, značilnosti, lastnosti in vrste nepremičnin. Predstavljene so tudi značilnosti in zakonitosti trga nepremičnin ter postopki vrednotenja. V empiričnem delu je na vzorcu opravljena raziskava treh sklopov lastnih pričakovanj potencialnih kupcev nepremičnin v Mestni občini Maribor: fizičnih dejavnikov, dejavnikov bivalnega okolja in socioekonomskih dejavnikov. Rezultati raziskave kažejo, da so za kupce najpomembnejši lokacija, dobre prometne povezave in občutek varnosti.
Ključne besede: nepremičnine, stanovanjske nepremičnine, trg nepremičnin, cenitev nepremičnin, Mestna občina Maribor, dejavniki lastnih pričakovanj potencialnih kupcev nepremičnin
Objavljeno: 08.03.2018; Ogledov: 775; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici