| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Kratka proza v reviji odsevanja med letoma 1990 in 2019
Barbara Pori, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kratka proza v reviji Odsevanja med letoma 1990 in 2019 obravnava kratkoprozna besedila, objavljena v Odsevanjih, reviji za leposlovje in kulturo, med letoma 1990 in 2019. Namen magistrskega dela je predstaviti revijo Odsevanja, saj smo menili, da slednja širšemu slovenskemu prostoru ni dovolj poznana in je prisotna zgolj na Koroškem. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme literarne teorije, s katerimi smo analizirali literarna dela vključenih avtorjev in avtoric. Magistrsko delo zajema 63 avtorjev in avtoric, ki so svoja besedila v reviji Odsevanja objavljali v izbranem obdobju. V osrednjem delu smo predstavili nastanek revije Odsevanja in njeno delovanje, nato smo se osredotočili še na kratkoprozna dela in jih analizirali na osnovi literarne teorije. V obravnavo so bile zajete kratke zgodbe, novele in črtice. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve magistrskega dela in ugotovili, da revija objavlja raznoliko kratko prozo tako na motivno-tematski kot tudi jezikovno-slogovni ravni. Prav tako je vključenih veliko znanih in manj znanih avtorjev ter njihovih del, ki si po našem mnenju zaslužijo širšo obravnavo.
Ključne besede: kratka proza, Odsevanja, kratka zgodba, novela, črtica
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 442; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Kriminalke Avgusta Demšarja
Urška Tivadar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Ključne besede: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 554; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Tematizacija ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića
Patricija Bračič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na tematizacijo ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića. Gre za sodobnega slovenskega pisatelja, ki je za vse svoje do sedaj napisane romane, Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, prejel kresnikovo nagrado. Temeljno raziskovalno vprašanje zaključnega dela je bilo, kako se temi ljubezen in sovraštvo kažeta v zgoraj naštetih literarnih delih. Kot izhodišče raziskovanja smo vzeli odnose, medsebojne in odnose do tujega – ¬imagologijo, saj je človek družbeno bitje, ki ne obstaja brez povezav z drugimi in z okoljem, v katerem živi. Pri tem mu pomagajo čustva, saj posameznik z njimi vzdržuje ravnovesje med seboj in z drugimi ter prispevajo k njegovemu boljšemu delovanju. Nas so zanimali prijateljski, sorodstveni in partnerski odnosi literarnih oseb, prav tako pa tudi odnosi do Drugega oziroma Tujega, saj pisatelj Goran Vojnoviča v romanih piše tudi o priseljenstvu, o vojni, o domovini, o priseljencih, asimilaciji/neasimilaciji in s tem odpira zanimiva vprašanja. Na tem mestu nas je zanimalo, ali se v romanih s temo sovraštva, prikrito ali odkrito, pojavljajo tudi stereotipi in predsodki v povezavi s priseljenci, ali se v romanih skozi oči priseljencev pojavljajo pozitivne podobe Tujega oziroma Drugega in na kakšen način se glavni protagonisti romanov spopadajo z negativnimi odzivi okolice na njihovo drugačnost. Teoretična podlaga zaključnega dela obsega značilnosti in tipologijo sodobnega slovenskega romana, teoretični pregled medsebojnih odnosov, imagologije ter razlago literarnoteoretičnih pojmov. Na podlagi teoretskih predpostavk smo nato analizirali romane Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, ki smo jih izbrali glede na jezikovne, tematske in vsebinske podobnosti ter časovne razlike. S pomočjo motivno-tematske analize posameznih proznih del smo analizirali medsebojne odnose literarnih likov; odnos mati-sin, oče-sin, partnerski odnosi, prijateljski odnosi, odnosi do tujega; odnos Slovencev do priseljencev, odnos priseljencev do Slovencev. Pri tem sta tematizaciji ljubezni in sovraštva prikazani s pomočjo teorije in primerov iz romanov. Roman Čefurji raus! je postavljen v čas samostojne Slovenije, medtem ko romana Jugoslavija, moja dežela in Figa opisujeta čas pred, med in po drugi svetovni vojni. Protagonisti v romanih odkrivajo svojo identiteto, iščejo svoje korenine, smisel ter želijo izvedeti, kdo so, od kod prihajajo. Njihovi družinski odnosi so skrhani. Protagonista romana Čefurji raus! (najstnik Marko) in Jugoslavija, moja dežela (Vladan) odraščata v okolju, kjer se počutita kot tujca in ju kot taka obravnava tudi okolica. Protagonist romana Figa (Jadran) je odrasel moški, ki že ima družino in svojo preteklost raziskuje z namenom, da bi opravičil svoja dejanja in občutke. Tudi on se na trenutke počuti, da nikomur ne pripada.
Ključne besede: Goran Vojnović, tema ljubezni, tema sovraštva, medsebojni odnosi, odnos do tujega, sodobni slovenski roman.
Objavljeno: 23.01.2020; Ogledov: 2174; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Avtobiografskost v potopisih Alme M. Karlin
Pavlina Grošelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo prikazuje in analizira notranji svet svetovne popotnice in pisateljice Alme Maksimilijane Karlin. Ta je o svojem popotovanju napisala potopise z naslovi Samotno potovanje, Urok Južnega morja in Doživeti svet. Ob tem je bila izdana knjiga z naslovom Popotne skice, kjer so zbrani njeni prispevki, poslani celjskemu časopisu Cillier Zeitung v času njenih potovanj. Potovanje Alme M. Karlin je bilo polno preprek, ki so oblikovale pisateljičin duševni svet. Avtorica je v potopisnih prispevkih poudarjala predvsem lastna občutja, ki so bila ključna za magistrsko delo. Na podlagi njenih mnenj in komentarjev smo si lahko ustvarili sliko njene osebnosti in sliko njenega odnosa do različnih tematik. Tematike, obravnavane v magistrskem delu, se pojavljajo v vseh njenih delih ter razkrivajo njen odnos do sebe in notranjih bojev, s katerimi se je spopadala na svoji poti. Razkrivajo tudi, kaj je nadvse ljubila, čemu se je odrekla, kaj je prezirala in kaj sovražila. Pomemben je njen odnos do spola, materinstva, družine in moških, s katerimi je imela zelo slabe izkušnje. Med pomembnejšimi so zagotovo njeni odnosi do potovanja, izobraževanja in umetnosti, tujine, tujcev in tuje kulture ter seveda do njene domovine, Evropejcev in Evrope. Zanimiv je tudi pisateljičin odnos do religije, ki se je spreminjal glede na njeno duševno stanje. Obravnave je deležen tudi odnos do vojne in politike, ki pride do izraza le ob posebnih trenutkih. Delo je vsekakor prikaz zanimivega potovanja po svetu, pisateljičine osebnosti in njenih skritih želja, upov, razočaranj ter njene osebne tragedije.
Ključne besede: Alma Maksimilijana Karlin, Samotno potovanje, Urok Južnega morja, Doživeti svet, Popotne skice, potopisi, avtobiografskost v potopisih
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 499; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji
Sandra Peklar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji prikazuje sodobna kratkoprozna dela slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. V uvodnem delu naloge sta predstavljeni tipologija sodobne kratke proze in oblike literarne avtobiografskosti kratkoproznih del. V nadaljevanju je predstavljen kulturnozgodovinski oris Slovencev v Avstriji in kratek pregled razvoja ter značilnosti sodobne književnosti slovenskih avtorjev v Avstriji. Osrednji del naloge predstavlja motivno-tematska in jezikovno-slogovna analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. Analizirali smo kratkoprozna dela, ki so izšla po letu 1960, naslednjih avtorjev: Janko Messner, Florjan Lipuš, Lev Detela, Anita Hudl, Vinko Ošlak, Kristijan Močilnik in Sabina Buchwald. V kratkoprozni analizi smo glede na pogostost avtobiografskih elementov določili obliko literarne avtobiografskosti ter glede na značilnosti posamezne zbirke določili kratkoprozni tip po klasifikaciji Blanke Bošnjak. Ugotovili smo, da se kažejo razlike med starejšimi in mlajšimi avtorji in avtoricami tako v motivno-tematskih kot v jezikovno-slogovnih značilnostih.
Ključne besede: Slovenci v Avstriji, slovenska književnost v Avstriji, sodobna kratka proza, kratkoprozni tipi, avtobiografskosti elementi
Objavljeno: 08.05.2019; Ogledov: 501; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (991,69 KB)

6.
Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin
Silvija Borovnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek zvrstno opredeljuje literarno delo Alme Karlin, pisateljice iz Celja, ki je pisala v nemščini, bila v obdobju med obema svetovnima vojnama zelo znana in priljubljena avtorica, po drugi svetovni vojni pa v Jugoslaviji kot »nemška« zamolčana in zanikovana. V članku je njena proza razdeljena na avtobiografijo, potopis, avtobiografsko potopisno in fiktivno prozo. Proza Alme Karlin je bila dolgo literarnovedno neraziskana. V članku so analizirani njeni vzorčni primeri in uvrščeni v evropski kontekst. Alma Karlin je predstavljena kot dvojna, medkulturna, nemško-slovenska pisateljska identiteta.
Ključne besede: slovenska književnost, literarno delo, biografije, nemško-slovenska medkulturnost
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 321; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (462,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Značilnosti proze Gabriele Babnik v sobesedilu sodobne slovenske književnosti
Tina Vidali, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Značilnosti proze Gabriele Babnik v sobesedilu sodobne slovenske književnosti smo se ukvarjali z literarnimi besedili Gabriele Babnik, ki je slovenska pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in specialistka za afriško književnost. Njen pripovedni opus obsega pet proznih del, in sicer štiri romane in eno zbirko kratke proze. Avtorica v njih tematizira rasno mešano zvezo, rasizem, odtujen odnos med družinskimi člani (zlasti med materjo in hčerjo) in erotiko. Analizirali smo sledeča pripovedna besedila, kjer so prisotne omenjene teme:  Koža iz bombaža (2007),  V visoki travi (2009),  Sušna doba (2012),  Nočne pokrajine (2014),  Intimno (2015). Hkrati so nas zanimale teme, motivi, oblike in žanri sodobnega slovenskega romana, zlasti besedila nekaterih sodobnejših slovenskih avtoric, ki kažejo na motivno-tematske in jezikovno-slogovne vzporednice s prozo Gabriele Babnik (Sonja Porle, Suzana Tratnik, Maruša Krese, Nataša Sukič in Mojca Kumerdej). V središču pripovedi omenjenih avtoric so posamezniki, ki ne ustrezajo merilom večinske družbe in so zato od nje odmaknjeni, kar je tudi osrednja tema v prozi Gabriele Babnik.
Ključne besede: Gabriela Babnik, afriška književnost, rasno mešano razmerje, sodobni slovenski roman, zbirka kratke proze, sodobne slovenske avtorice
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 968; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991
Martina Potisk, 2018, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj disertacije z naslovom Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je sistematično zaobjeti izvirno avtorsko konkretizacijo (inscenacijo) medkulturne pojavnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Zanima nas torej, katere so osrednje značilnosti (pokazatelji, nosilci) pripovednega insceniranja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Kot je znano, medkulturnost sodi med bolj izmuzljive humanistične (teoretske) ideje; v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja smo prisostvovali naglemu razraščanju znanstvenih panog, kar je raziskovalcem med drugim omogočilo, da svoja razpravljanja o medkulturnosti generirajo v luči različnih (tudi medsebojno neskladnih) teoretskih postavk in metodoloških pristopov. Izrazi, kot so medkulturnost, medkulturni dialog, medkulturni stik ali medkulturni konflikt, so zadnje čase prisotni na mnogih področjih človekovega delovanja, zatorej ni nenavadno, da jih najdemo tudi v literarnovednih študijah. Toda ker je obča (humanistična) ideja medkulturnosti nekoliko preširoka za razmišljanje o izključno književnih (recimo romanesknih) konkretizacijah medkulturne pojavnosti, je v zadnjih štirih desetletjih svoj razvoj in razmah doživela medkulturna literarna veda. Ta je sicer opremljena z manj enoplastnim teoretskim zaledjem, kar pa ji omogoča, da se loteva (predvsem) kulturološko pogojenega prepoznavanja in opomenjanja medkulturne znotrajbesedilne resničnosti. Tudi iz tega razloga pričujoča disertacija teži k neizključujoči obravnavi izvirnih inscenacij medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu ne samo z vidika strogo pripovednega poustvarjanja medkulturne pojavnosti, temveč še posebej v luči romanesknega dogajanja, romanesknega subjekta, jezikovnostilne ustrojenosti in medbesedilnega romanesknega naboja. Z letom 1991 opažamo izrazitejši porast sodobnega slovenskega romana. Za nadaljnjo analizo izvirnih konkretizacij (inscenacij) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je bilo nujno zamejiti izbor slovenskih romanesknih besedil z ozirom na naslednje kriterije: čas prve knjižne izdaje od (vključno) leta 1991 dalje; uveljavljenost avtorja glede na morebitne nagrade in/ali kritiško (meta)literaturo; enakost med spoloma; (med)generacijsko pestrost. Zlasti zadnji kriterij omogoča zastopanost vseh treh generacij sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic: starejše (rojena do leta 1950); srednje (rojena med letoma 1950 in 1970) in mlajše generacije (rojena po letu 1970). Kaže, da se ideja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 uresničuje na temeljih medkulturnega dogajališča (prostor-časa), medkulturne identitete (subjekta), medkulturnega jezikovnega preskakovanja in medbesedilnih konotacij. Končni izsledki pričujoče disertacije torej ustrezajo pričakovanjem, zaradi česar je jasno, da izvirno inscenacijo medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 v večji meri generirajo in usmerjajo eksistencialno ustrojena zgodbena jedra s poudarkom na medkulturni bivanjskosti, intimnih (identitetnih) stiskah in ambivalentni jezikovni zavesti. Tako so uvodoma zastavljeni cilji povsem izpolnjeni, s čimer se ne nazadnje naznanja nujna potreba po raziskavah, ki slovenistično stroko opremljajo ne samo s pluralističnimi teoretskimi modeli, temveč tudi s širšo medkulturno »vizijo« nacionalne književnosti.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski roman, leto 1991, medkulturnost, medkulturno dogajanje, generacijske skupine, analitična perspektiva, pripovedne prvine, romaneskni prostor-čas, medkulturno dogajališče, medkulturno vmesje, romaneskni subjekt, subjektivna resničnost, hibridna identiteta, romaneskno besedišče, jezikovni ustroj, jezikovni preklop, romaneskni slog, medbesedilnost, medbesedilne navezave
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 952; Prenosov: 589
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

9.
Dvokulturnost in medkulturnost na avstrijskem Koroškem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša
Tina Kraner, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Dvokulturnost in medkulturnost na avstrijskem Koroškem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša se je posvetilo raziskovanju dvokulturnosti in medkulturnosti v sodobni slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem. Največja pozornost je bila namenjena analizi romanov pisatelja Florjana Lipuša, ki je bila usmerjena zlasti na pojavljanje dvo- in medkulturnosti v vseh avtorjevih romanih. Pri pisanju magistrskega dela so bile uporabljene različne metode raziskovanja: deskriptivna, komparativna, zgodovinska metoda, metoda analize in sinteze ter metoda generalizacije in specializacije. V prvem delu magistrskega dela je bila predstavljena teorija, s katero je bila podkrepljena analiza v drugem, obširnejšem delu. Drugi del je zajemal literarno analizo vseh Lipuševih romanov: Zmote dijaka Tjaža (1972), Odstranitev moje vasi (1983), Jalov pelin (1985), Prošnji dan (1987), Srčne pege (1991), Stesnitev (1995), Boštjanov let (2003), Poizvedovanje za imenom (2013), Mirne duše (2015) in Gramoz (2017). Analiza se je najprej nanašala na temeljne sestavine literarnega dela: temo, motive, sporočilo, notranjo in zunanjo zgradbo ter pripovedovalca, nato pa so bili romani na tematski, motivni in jezikovno-slogovni ravni analizirani z vidika dvokulturnosti in medkulturnosti. Analiza romanov je pokazala, da se v vseh avtorjevih romanih pojavljata dvo- in medkulturnost, vendar v nekaterih romanih ne na vseh romanesknih ravneh.
Ključne besede: Florjan Lipuš, dvokulturnost, medkulturnost, slovenska književnost na avstrijskem Koroškem, roman
Objavljeno: 12.06.2018; Ogledov: 674; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
"Strela skrtačena, to pa je internacionalizacija!"
Silvija Borovnik, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 631; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (330,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici