Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V novejši slovenski prozi se Slovenke kot avtorice romana izrazito pojavijo zlasti v obdobju na prelomu tisočletja, to je po letu 1980. Njihove literarne pisave so zelo raznolike, pogosto pa z ironijo in sarkazmom razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v literaturi. Njihovi romani odstirajo nove, tudi tabuizirane teme, načenjanje le-teh pa je povezano z željo po novostih na slogovni in jezikovni ravni. Pisateljice združujejo, seveda tudi v sobesedilu tedaj modnega postmodernizma, vsakdanje in trivialne mite, njihova besedila pa prinašajo montažo in parodiranje različnih jezikovnih vzorcev - tako iz sveta kanonizirane domače in svetovne literature kakor tudi iz sveta filma, televizije, različnih medijskih sporočilitd. Marsikateri sodobni slovenski ženski roman prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne stereotipne podobe žensle. Literarne perspektive razodevajo tudi osebno prizadetost avtoric kot pišočih žensk spričo pogojenosti, nerazrešljive dvojnosti in razpetosti, v kateri so se znašle kot intelektualkev sodobni, še dokaj androcentrično naravnani (slovenski) družbi, v kateri je tudi vse t. i. znanje o ženskah neredko filtrirano skozi moško perspektivo. Referat obravnava romaneskno delo Brine Švigelj Mérat (Brine Svit) in Vesne Milek
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, sodobne slovenske pisateljice, slovenski roman, 20. st., ženski roman, ženska proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Povezava na celotno besedilo

Opis: Prispevek se ukvarja s temo drugačnosti, z oblikami literarno-jezikovne polifonije in jezikovnega prestopa v literarnih delih slovensko-francoske pisateljice Brine Svit. Pisateljica je svojo literarno pot začela v slovenščini, po preselitvi v Pariz in dolgoletnem življenju v tem multikulturnem mestu pa jo nadaljuje v francoščini. Njena dela niso zanimiva le zaradi literarnega prestopa v nematerni jezik, temveč tudi zaradi obravnavanja problematike tujstva v večjezičnem okolju, medkulturnih stikov in prepletanj ter osebnih, nacionalnih in jezikovnih dilem, ki so s tem povezane. Njeni literarni liki so neredko dvodomne eksistence, ki premišljajo o svojih identitetah, vendar s spoštovanjem in z odprtim zanimanjem za vse, kar je drugo in drugačno.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, francoska književnost, literarno-jezikovna polifonija, jezikovni prestop, večkulturnost, medkulturnost, Švigelj-Mérat, Brina, 1954-
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo

Opis: The monograph Slovene Women Writers at the Beginning of the 20th Century consists of eleven literary studies and an appendix containing biographies of the authors. This comparative research focuses on Slovene female authors at the beginning of Slovene modernism (the so-called “moderna” period). This monograph attempts to bring into focus forgotten female Slovene writers from this period, thus offering a critical view into the creations of Slovenian female authors of the “moderna” era (with reference to the broader fin-de-siècle period). This monograph focuses on the work of four key Slovene female authors of the “moderna” period: female prose writer and feminist Zofka Kveder (1878–1926) and the female poets Vida Jeraj (1875–1932), Ljudmila Poljanec (1874–1948), and Lili Novy (1885–1958). The book thus brings new insights into Slovene and Central European studies and comparative literary history, as well as spreading knowledge about the literary works of Slovene female authors in the wider scientific space.
Ključne besede: Slovene literature, Slovene women writers, Zofka Kveder, Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Lili Novy
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 989; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1121; Prenosov: 385
Celotno besedilo (4,16 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in dramska dela slovenskega ustvarjalca Borisa Fakina, ki je ustvarjal pod psevdonimom Igor Torkar. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del in analizo literarnih del. V teoretičnem delu so razloženi osnovni pojmi, ki so nam bili v pomoč pri literarnoteoretski analizi Torkarjevih del. Glavna pojma sta roman in drama, saj so obravnavana tako prozna kot tudi dramska dela. V nadaljevanju je s pomočjo člankov in intervjujev predstavljeno avtorjevo življenje in delo. V magistrsko delo je vključen kratek oris t. i. dachauskih procesov, saj so imeli montirani sodni procesi velik vpliv na literarno ustvarjanje obravnavanega avtorja. Bistvo magistrske naloge je zajeto v analizi literarnih del. Podrobno smo analizirali, kakšne so značilnosti Torkarjevih romanov, temu pa smo dodali še analizo nekaterih dramskih del. Obravnavani so trije romani: Deseti bratje, Umiranje na obroke in Smrt na počitnicah. Ugotovili smo, da je Torkar snov za romane črpal predvsem iz svojega življenja. Obravnavali smo tudi naslednja dramska dela: Pisana žoga, Pozabljeni ljudje, Delirij, Zlata mladina, Požar, Vstajenje Jožefa Švejka, Revizor 93. Po obsežni analizi literarnih del smo raziskali, kako so Torkarjeva dela sprejeli drugi ustvarjalci. Ob koncu raziskovanja smo izsledke strnili v sklepnem poglavju.
Ključne besede: Igor Torkar, roman, drama, literarna analiza, dachauski procesi
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1601; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,57 MB)