| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Literarno-jezikovna polifonija in jezikovni prestop v literaturi Brine Svit
Silvija Borovnik, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek se ukvarja s temo drugačnosti, z oblikami literarno-jezikovne polifonije in jezikovnega prestopa v literarnih delih slovensko-francoske pisateljice Brine Svit. Pisateljica je svojo literarno pot začela v slovenščini, po preselitvi v Pariz in dolgoletnem življenju v tem multikulturnem mestu pa jo nadaljuje v francoščini. Njena dela niso zanimiva le zaradi literarnega prestopa v nematerni jezik, temveč tudi zaradi obravnavanja problematike tujstva v večjezičnem okolju, medkulturnih stikov in prepletanj ter osebnih, nacionalnih in jezikovnih dilem, ki so s tem povezane. Njeni literarni liki so neredko dvodomne eksistence, ki premišljajo o svojih identitetah, vendar s spoštovanjem in z odprtim zanimanjem za vse, kar je drugo in drugačno.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, francoska književnost, literarno-jezikovna polifonija, jezikovni prestop, večkulturnost, medkulturnost, Švigelj-Mérat, Brina, 1954-
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 1
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Slovenski narod in država v izbranih esejih Draga Jančarja
Silvija Borovnik, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Drago Jančar sodi med najbolj plodovite in najbolj prevajane sodobne slovenske pisatelje. Je prozaist, avtor krajše proze in romana, dramatik in večkrat nagrajeni esejist. Kot esejist se je vedno oglašal tudi v zvezi z aktualnimi vprašanji, ki so se nanašala na vlogo Slovencev v zgodovini, bodisi v okviru zdaj že bivše Jugoslavije, pozneje v kontekstu Srednje Evrope ter v nedavni sodobnosti, to je v času osamosvajanja od bivše skupne države in vstopanja v Evropsko unijo. Njegova beseda je vselej naletela na veliko pozornosti in polemičen odmev.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, esej, slovenska identiteta, Jančar, Drago, 1948-, "Terra incognita"
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Slovene women writers at the beginning of the 20th century : writing from the edge
Alenka Jensterle-Doležal, 2023

Opis: The monograph Slovene Women Writers at the Beginning of the 20th Century consists of eleven literary studies and an appendix containing biographies of the authors. This comparative research focuses on Slovene female authors at the beginning of Slovene modernism (the so-called “moderna” period). This monograph attempts to bring into focus forgotten female Slovene writers from this period, thus offering a critical view into the creations of Slovenian female authors of the “moderna” era (with reference to the broader fin-de-siècle period). This monograph focuses on the work of four key Slovene female authors of the “moderna” period: female prose writer and feminist Zofka Kveder (1878–1926) and the female poets Vida Jeraj (1875–1932), Ljudmila Poljanec (1874–1948), and Lili Novy (1885–1958). The book thus brings new insights into Slovene and Central European studies and comparative literary history, as well as spreading knowledge about the literary works of Slovene female authors in the wider scientific space.
Ključne besede: Slovene literature, Slovene women writers, Zofka Kveder, Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Lili Novy
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 849; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Ugledati se v drugem : slovenska književnost v medkulturnem kontekstu
Silvija Borovnik, 2022

Opis: Monografija obsega enajst študij na temo slovenske književnosti v srednjeevropskem večkulturnem in medkulturnem prostoru. Slovenci smo s svojo kulturno in literarno zgodovino del Srednje Evrope, kjer so nas oblikovale različne identitete, zaznamovane tudi z migracijami. Naš položaj je bil zaznamovan z drugostjo in drugačnostjo, obenem pa smo drugost sprejemali tudi sami in se z njo oplajali. Različna slovenska literarna dela pa so izražala stisko in razdvojenost zaradi velikih idejnih, ideoloških in političnih premikov v dvajsetem stoletju. Monografija sledi spoznanjem novejše literarne vede, da v slovenskem prostoru ne moremo govoriti le o slovenski kulturi, temveč o kulturah na Slovenskem in da moramo v slovenskih literarnih zgodovinah upoštevati dela vseh tistih, ki so pri nas ustvarjali ali še ustvarjajo tudi v drugih jezikih. Obenem pa se dr. S. Borovnik zavzema za to, da je treba upoštevati tudi delo vseh tistih slovenskih pisateljev in pisateljic, ki so se iz Slovenije izselili, ali pa živijo v drugih državah kot pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine. Ta monografija je prispevek k medkulturni literarni zgodovini. V njej avtorica dokazuje, da enojezični in enonacionalni model književnosti ne obstaja in da je bil v preteklosti iz različnih, tudi ideoloških razlogov, umetno narejen.
Ključne besede: slovenska književnost, medkulturnost, večkulturnost, dvojezičnost, večjezičnost
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 618; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacija
Tina Kraner, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 898; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

6.
Slovenščina kot odraz osebne in narodne identitete v literarnem delu Florjana Lipuša
Silvija Borovnik, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Članek se ukvarja s podobo in pomenom slovenskega jezika v literarnem delu Florjana Lipuša, s posebnim poudarkom na njegovih doslej zadnjih objavljenih proznih delih Mirne duše (2015) in Gramoz (2017). Pisatelj, ki živi in dela v Avstriji, je namreč vse svoje literarno delo objavil v slovenščini, ki je bila v tem okolju nezaželeni in preganjani jezik. Tudi s svojim najnovejšim literarnim delom se Lipuš odziva tako na zgodovinske kot na sodobne probleme koroških Slovencev.
Ključne besede: slovenščina, literarna dela, Mirne duše, Gramoz, Lipuš, Florjan, 1937-
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 414; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Življenje in delo Igorja Torkarja : magistrsko delo
Anja Vrabl, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in dramska dela slovenskega ustvarjalca Borisa Fakina, ki je ustvarjal pod psevdonimom Igor Torkar. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del in analizo literarnih del. V teoretičnem delu so razloženi osnovni pojmi, ki so nam bili v pomoč pri literarnoteoretski analizi Torkarjevih del. Glavna pojma sta roman in drama, saj so obravnavana tako prozna kot tudi dramska dela. V nadaljevanju je s pomočjo člankov in intervjujev predstavljeno avtorjevo življenje in delo. V magistrsko delo je vključen kratek oris t. i. dachauskih procesov, saj so imeli montirani sodni procesi velik vpliv na literarno ustvarjanje obravnavanega avtorja. Bistvo magistrske naloge je zajeto v analizi literarnih del. Podrobno smo analizirali, kakšne so značilnosti Torkarjevih romanov, temu pa smo dodali še analizo nekaterih dramskih del. Obravnavani so trije romani: Deseti bratje, Umiranje na obroke in Smrt na počitnicah. Ugotovili smo, da je Torkar snov za romane črpal predvsem iz svojega življenja. Obravnavali smo tudi naslednja dramska dela: Pisana žoga, Pozabljeni ljudje, Delirij, Zlata mladina, Požar, Vstajenje Jožefa Švejka, Revizor 93. Po obsežni analizi literarnih del smo raziskali, kako so Torkarjeva dela sprejeli drugi ustvarjalci. Ob koncu raziskovanja smo izsledke strnili v sklepnem poglavju.
Ključne besede: Igor Torkar, roman, drama, literarna analiza, dachauski procesi
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1353; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Kratka proza v reviji odsevanja med letoma 1990 in 2019
Barbara Pori, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kratka proza v reviji Odsevanja med letoma 1990 in 2019 obravnava kratkoprozna besedila, objavljena v Odsevanjih, reviji za leposlovje in kulturo, med letoma 1990 in 2019. Namen magistrskega dela je predstaviti revijo Odsevanja, saj smo menili, da slednja širšemu slovenskemu prostoru ni dovolj poznana in je prisotna zgolj na Koroškem. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme literarne teorije, s katerimi smo analizirali literarna dela vključenih avtorjev in avtoric. Magistrsko delo zajema 63 avtorjev in avtoric, ki so svoja besedila v reviji Odsevanja objavljali v izbranem obdobju. V osrednjem delu smo predstavili nastanek revije Odsevanja in njeno delovanje, nato smo se osredotočili še na kratkoprozna dela in jih analizirali na osnovi literarne teorije. V obravnavo so bile zajete kratke zgodbe, novele in črtice. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve magistrskega dela in ugotovili, da revija objavlja raznoliko kratko prozo tako na motivno-tematski kot tudi jezikovno-slogovni ravni. Prav tako je vključenih veliko znanih in manj znanih avtorjev ter njihovih del, ki si po našem mnenju zaslužijo širšo obravnavo.
Ključne besede: kratka proza, Odsevanja, kratka zgodba, novela, črtica
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1164; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

9.
Kriminalke Avgusta Demšarja
Urška Tivadar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Ključne besede: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2020; Ogledov: 1600; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Tematizacija ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića
Patricija Bračič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na tematizacijo ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića. Gre za sodobnega slovenskega pisatelja, ki je za vse svoje do sedaj napisane romane, Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, prejel kresnikovo nagrado. Temeljno raziskovalno vprašanje zaključnega dela je bilo, kako se temi ljubezen in sovraštvo kažeta v zgoraj naštetih literarnih delih. Kot izhodišče raziskovanja smo vzeli odnose, medsebojne in odnose do tujega – ¬imagologijo, saj je človek družbeno bitje, ki ne obstaja brez povezav z drugimi in z okoljem, v katerem živi. Pri tem mu pomagajo čustva, saj posameznik z njimi vzdržuje ravnovesje med seboj in z drugimi ter prispevajo k njegovemu boljšemu delovanju. Nas so zanimali prijateljski, sorodstveni in partnerski odnosi literarnih oseb, prav tako pa tudi odnosi do Drugega oziroma Tujega, saj pisatelj Goran Vojnoviča v romanih piše tudi o priseljenstvu, o vojni, o domovini, o priseljencih, asimilaciji/neasimilaciji in s tem odpira zanimiva vprašanja. Na tem mestu nas je zanimalo, ali se v romanih s temo sovraštva, prikrito ali odkrito, pojavljajo tudi stereotipi in predsodki v povezavi s priseljenci, ali se v romanih skozi oči priseljencev pojavljajo pozitivne podobe Tujega oziroma Drugega in na kakšen način se glavni protagonisti romanov spopadajo z negativnimi odzivi okolice na njihovo drugačnost. Teoretična podlaga zaključnega dela obsega značilnosti in tipologijo sodobnega slovenskega romana, teoretični pregled medsebojnih odnosov, imagologije ter razlago literarnoteoretičnih pojmov. Na podlagi teoretskih predpostavk smo nato analizirali romane Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, ki smo jih izbrali glede na jezikovne, tematske in vsebinske podobnosti ter časovne razlike. S pomočjo motivno-tematske analize posameznih proznih del smo analizirali medsebojne odnose literarnih likov; odnos mati-sin, oče-sin, partnerski odnosi, prijateljski odnosi, odnosi do tujega; odnos Slovencev do priseljencev, odnos priseljencev do Slovencev. Pri tem sta tematizaciji ljubezni in sovraštva prikazani s pomočjo teorije in primerov iz romanov. Roman Čefurji raus! je postavljen v čas samostojne Slovenije, medtem ko romana Jugoslavija, moja dežela in Figa opisujeta čas pred, med in po drugi svetovni vojni. Protagonisti v romanih odkrivajo svojo identiteto, iščejo svoje korenine, smisel ter želijo izvedeti, kdo so, od kod prihajajo. Njihovi družinski odnosi so skrhani. Protagonista romana Čefurji raus! (najstnik Marko) in Jugoslavija, moja dežela (Vladan) odraščata v okolju, kjer se počutita kot tujca in ju kot taka obravnava tudi okolica. Protagonist romana Figa (Jadran) je odrasel moški, ki že ima družino in svojo preteklost raziskuje z namenom, da bi opravičil svoja dejanja in občutke. Tudi on se na trenutke počuti, da nikomur ne pripada.
Ključne besede: Goran Vojnović, tema ljubezni, tema sovraštva, medsebojni odnosi, odnos do tujega, sodobni slovenski roman.
Objavljeno v DKUM: 23.01.2020; Ogledov: 3144; Prenosov: 832
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici