| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 86 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
81.
PREUSMERITEV KMETIJE PLAZNIK V KMETIJO Z EKOLOŠKO TURISTIČNO PONUDBO
Kristina Adamič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil izdelan preusmeritveni načrt iz konvencionalne v ekološko pridelavo za izletniško kmetijo Plaznik iz Črne na Koroškem. Načrt je razdeljen na tri dele, to so zatečeno stanje, stanje v preusmeritvi in obdobje ekološke pridelave. V zatečenem stanju je opisan dosedanji način pridelave (sonaravna reja živali), ki zajema osnovne podatke o kmetiji, opis rastlinske pridelave, živinoreje, predelave, trženja, opisana je finančna situacija ter pričakovani problemi pri preusmeritvi. Obdobje preusmeritve traja 2 leti in opisuje potrebne spremembe za prehod na ekološko kmetovanje. Ker dosedanja pridelava ni intenzivna, večjih sprememb ni. Potrebna je ureditev izpustov za živali, dokup ekološke krme, dokup živali iz ekoloških kmetij ipd. Obdobje ekološke pridelave pa predstavlja kmetijo po preteku preusmeritvenega obdobja. Predstavljeni so finančni rezultati v vseh obdobjih, iz katerih smo ugotovili, da je najvišji finančni rezultat v obdobju konvencionalne pridelave, najnižji pa v obdobju ekološke pridelave. Na kmetiji je registrirana dopolnilna dejavnost turizem na kmetiji oz. izletniška kmetija in ker nacionalna zakonodaja omogoča certificirano ponudbo ekoloških živil v obratih javne prehrane ter zaradi vse večjega povpraševanja gostov po tovrstnih jedeh, smo sestavili primer ekološkega menija, v katerem so vse jedi sestavljene iz ekoloških živil. Na podlagi kalkulacij smo ugotovili, da so stroški ekološkega menija za 0,53 evrov višji od stroškov pri pripravi konvencionalnega menija. Prihodek je glede na prodajno ceno za 0,77 evrov višji pri ekološkem meniju.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritev / preusmeritveni načrt / ekološki meni / ekonomika
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 3448; Prenosov: 768
.pdf Celotno besedilo (260,97 KB)

82.
ALELOPATSKI VPLIV EKSTRAKTA SRKHODLAKAVEGA ŠČIRA (Amaranthus retorfleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA CV. 'G6' (Amaranthus cruentus L.) NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Lidija Bauman, 2011, diplomsko delo

Opis: Alelopatija je pojav, pri katerem neka rastlina ali mikroorganizem izloča alelokemikalije, te pa stimulativno ali zaviralno delujejo na sosednji organizem (rastlino, mikroorganizem). Znani so alelopatski učinki plevelnega ščira, informacije o morebitnih alelopatskih učinkih zrnatega ščira pa so omejene. Namen raziskave je bil proučiti in primerjati vpliv srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in mehiškega zrnatega ščira (A. cruentus L. cv. 'G6') na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze (Zea mays L.). Raziskava je vklučevala ekstrakte različnih rastlinskih delov aplicirane v različnih koncentracijah. Kot kontrolo smo uporabili destilirano vodo. Učinek ekstraktov je odvisen predvsem od rastlinskega dela iz katerega je pripravljen in koncentracije. Posebej zaviralno delujejo ekstrakti iz listov srhkodlakavega ščira in iz socvetij zrnatega ščira pri višjih koncentracijah. Ekstrakti iz korenin ne vplivajo, ali celo stimulativno delujejo na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze.
Ključne besede: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2691; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (858,93 KB)

83.
NOTRANJA KAKOVOST ZELENJAVE – VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV
Maja Mlasko, 2011, diplomsko delo

Opis: Skladiščna sposobnost belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba cv. 'Krajnsko okroglo') in rdeče pese (Beta vulgaris L. cv. ‘Rote Kügel’), pridelanih v različnih pridelovalnih sistemih, je bila analizirana z dekompozicijskim testom v obdobju dveh in štirih mesecev po spravilu pridelka v letu 2009. Vzorci so bili pridobljeni iz konvencionalnega, integriranega, ekološkega, biodinamičnega pridelovalnega sistema ter kontrole (brez uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev). Izguba suhe snovi in vidne spremembe so bile opažene v vzorcu, ki so bili 10 dni shranjeni v inkubatorju pod neoptimalnimi pogoji (dekompozicijski test). Rezultati ne kažejo vpliva pridelovalnega sistema na vzorce, ki so bili inkubirani drugi mesec po spravilu pri zelju in drugi ter četrti mesec pri rdeči pesi, razlike pa so bile statistično značilne četrti mesec po spravilu pri zelju, kjer je bila največja izguba suhe snovi izmerjena v integriranem pridelovalnem sistemu. Vidna sprememba vzorcev, ki se je ocenjevala z anketo, je bila največja pri zelju v kontroli in pri rdeči pesi v integriranem pridelovalnem sistemu.
Ključne besede: dekompozicijski test, pridelovalni sistemi, izguba suhe snovi, vidne spremembe
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 3207; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (707,14 KB)

84.
Kakovost silaže združene setve koruze in natiškega fižola
Zdravko Kregulj, 2011, diplomsko delo

Opis: Združene setve koruze (Zea mays L.) in visokega (natiškega) fižola (Phaseolus vulgaris L. var. vulgaris) imajo po navedbah povzetih iz različne tuje literature visok potencial pri proizvodnji silažnih mešanic, tako smo tudi mi na podlagi poskusa, ki se je izvajal v rastni sezoni 2008 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor preučevali in določili najugodnejše gostote koruze in primerna razmerja med koruzo in visokim fižolom v združeni setvi za proizvodnjo kakovostne silažne mešanice. Koruza (K) je bila kot čisti posevek in posevek v združeni setvi z natiškim fižolom posejana v gostotah 3, 6, 9 in 12 rastlin m-2 (K3, K6, K9 in K12). Natiški fižol (F) smo v posevek koruze dosejali, ko je bila koruza v rastni fazi BBCH 15 v razmerjih s koruzo 1:1, 1:2, 2:1 (K:F). Po konzervaciji je bila silažna masa spravljenega pridelka koruze in fižola analizirana po standardnem postopku, kjer se je določila koncentracija suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB/SS), surovih maščob (SM/SS), surovega pepela (SP/SS), surovih vlaknin (SV/SS) in brezdušičnega izvlečka v suhi snovi (BDI/SS). Metabolno energijo (ME) in bruto energijsko vrednost (BE) silaže je bila izračunana iz literature. Gostote koruze je vplivala na vsebnost SV/SS, BDI/SS in ME. Razmerje med koruzo in fižolom je vplivalo na koncentracijo SB/SS. V primerjavi s čistim posevkom koruze so imele silažne mešanice združenih posevkov višje vsebnosti SS, SM/SS, ME in SB (razen obravnavanje K3F1,5). Vsa obravnavanja združenega posevka so imela nižje vsebnosti BDI/SS. Najvišja koncentracija SB/SS (86,6 g kg-1) je bila dosežena pri obravnavanju K3F6 in je bila do 26,9 % višja kot v vzorcih ostalih posevkov združene setev, ter za 20,2 g kg-1 višja kot pri vzorcu pridobljenem iz čistega posevka koruze.
Ključne besede: koruza, natiški fižol, gostota, razmerje, združena setev
Objavljeno v DKUM: 03.05.2011; Ogledov: 2807; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (966,24 KB)

85.
Primerjava različnih podlag za cepljenje paradižnika (Lycopersicon esculentum Mill.)
Petra Korenak, 2010, diplomsko delo

Opis: Poskus primerjave različnih podlag za cepljenje paradižnika je potekal v neogrevanem plastenjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Na podlage 'Maxifort', 'Vigomax' in 'Beaufort' smo s cepljenjem v zarezo cepili kultivarja Optima F1' in 'Saint Pierre'. Namen raziskave je bil preveriti ali lahko s cepljenjem povečamo rast in pridelek paradižnika. Uspešnost cepljenja pri podlagi 'Maxifort' je bila 69 %, pri 'Vigomax' 59 % in pri 'Beaufort' 57 %. Med cepljenimi in necepljenimi rastlinami ni bilo statistično značilnih razlik pri skupnem in tržnem pridelku, niti med morfološkimi lastnostmi. Na paradižniku ni bilo opaženih znakov talnih bolezni, ki bi jih lahko s cepljenjem preprečili, ker na poskusni parceli v preteklih letih ni bilo intenzivne pridelave paradižnika in tla niso okužena. Se pa kažejo trendi večjega pridelka na cepljenih rastlinah.
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 4582; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

86.
VPLIV CEPLJENJA IN PREKRIVKE NA PRIDELEK IN KAKOVOST LUBENIC (Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum & Nakai cv. 'Sugar Baby')
Alenka Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Poskus je potekal na UKC Pohorski dvor v Hočah v letu 2004. Zasnovan je bil kot faktorski poskus, v zasnovi naključnega blok sistema v štirih ponovitvah. Proučevan je bil vpliv cepljenja lubenic cv. 'Sugar Baby' na podlago vodnjače (Lagenaria siceraria L.) in vpliv prekrivke (PE črna folija) na rast, razvoj, tvorbo ter kakovost plodov lubenic v naših rastnih razmerah. Proučevani so bili: pridelek, število rastlin, število plodov, povprečna masa plodov, premer dolžine in širine plodu, obseg dolžine in širine plodu, delež sladkorja 3 cm in 6 cm od roba ter na sredini prerezanega plodu. Analiza variance je pokazala, da cepljenje statistično značilno vpliva na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu in delež sladkorja, merjen na vseh treh mestih. Pridelek cepljenih lubenic je znašal 112,7 kg na parcelo (20 m2), kar je za 50 % več kot pri necepljenih lubenicah. Analiza variance pri prekrivki je pokazala statistično značilen vpliv na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu. Pridelek lubenic, sajenih na prekrivko, je znašal 103,3 kg na parcelo in je bil višji za 63,7 % v primerjavi z lubenicami, sajenimi brez prekrivke. Delež sladkorja lubenic, sajenih na prekrivko, je bil v primeru vseh meritev značilno višji v primerjavi z deležem sladkorja lubenic, sajenih na grebenih brez prekrivke, in je znašal 8,5 % (meritev 3 cm od roba), 9,8 % (meritev 6 cm od roba) ter 10,4 % (meritev na sredini plodu). Proučevana dejavnika v interakciji nista značilno vplivala na merjene parametre.
Ključne besede: lubenice, cepljenje, podlaga, vodnjača, prekrivka, pridelek, delež sladkorja
Objavljeno v DKUM: 27.02.2009; Ogledov: 3086; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici