| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
73.
Karakteristike klasov rži (Secale cereale L.) in navadne pšenice (Tritium aestivum L.) v odvisnosti od deleža semen v združeni setvi
Anja Hlade, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Združena setev je rast dveh ali več vrst rastlin na istem prostoru v istem obdobju. Z združeno setvijo želimo doseči višji pridelek ob izrabi virov, ki jih sicer v posamičnem posevku ni možno izrabiti. V letih 2007 in 2008 je bil na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor izveden poljski poskus združene setve. V poskusu so bile proučevane karakteristike klasov rži (sorta 'Walet') in pšenice. Preizkušene so bile različne sorte pšenice ('Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in razmerja v setvi pšenice (0 %, 25 %, 75 % in 100 % pšenice v strukturi posevka). Glede na rezultate sorta pšenice pomembno vpliva na dolžino klasa ter na maso zrnja na klas pri pšenici, pri rži pa sorta pšenice vpliva na vse merjene parametre klasa rži. Najdaljši klas pri pšenici je izmerjen pri sorti 'Pegasus' (7,5 cm), kjer je ugotovljena tudi najvišja masa zrnja na klas (1,4 g). Setvena razmerja pšenice in rži vplivajo na število zrn na klas pšenice in na maso zrnja na klas pšenice. V primerjavi s čistim posevkom pšenice (30,9) je število zrn na klas pšenice v posevku s 25 % deležem pšenice, kjer je prevladovala rž, značilno nižje (26,1). Pri rži je število klaskov na klas rži pri čistem posevku rži višje, kot pri vseh opazovanih setvenih razmerjih.
Ključne besede: združena setev / navadna pšenica / rž / sorta / delež
Objavljeno v DKUM: 02.02.2015; Ogledov: 2340; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (560,54 KB)

74.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije v ekološko
Mihaela Misja, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava zajema pripravo preusmeritvenega načrta konvencionalne prašičerejske kmetije v ekološko rejo prašičev z vidika ekonomike. Trenutno jih je na kmetiji 327. Poljščine, katere pridelujejo, uporabijo za krmo živali. Za potrebe raziskave je bil za kmetijo razvit proizvodno-tehnološki ekonomski simulacijski model. Osrednje metodološko orodje raziskave je simulacijsko modeliranje in kalkulacije po metodi skupnih stroškov. Rezultati so pokazali, da je reja prašičev pitancev od 80 do 110 kg na kmetijskem gospodarstvu v obdobju ekološkega kmetovanja ekonomsko upravičena (koeficient ekonomičnosti je 1,05). V konvencionalnem obdobju in prvem letu preusmeritve sta skupna finančna rezultata poslovanja kmetije sicer negativna (-3.777,99 EUR in -268,91 EUR), v naslednjih letih pa so finančni rezultati že pozitivne vrednosti.
Ključne besede: preusmeritev, ekonomika, simulacijsko modeliranje
Objavljeno v DKUM: 29.01.2015; Ogledov: 2110; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (1010,97 KB)

75.
Senzorično ocenjevanje suhih krhljev štirih sort ekološko pridelanih jabolk
Jasmina Capl, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomsko nalogo so bili vključeni suhi krhlji iz štirih sort jabolk: 'Topaz', 'Dalinbel', 'Rubinola' in 'Pilot', ki so bile ekološko pridelane v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik. Posušene so bile v sušilnici sadja (50 °C, 24 ur, brez žveplanja) v vasi Krašči blizu Murske Sobote. V mesecu marcu 2011 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preizkuševalci ocenjevali naslednje parametre: videz (oblika krhlja, barva kožice, barva mesa), konsistenco (čvrstost, sočnost krhlja), okus (odnos sladkor-kislina, gumijavost) ter skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost jabolčnega krhlja) na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali. Sorta je statistično značilno vplivala na vse ocenjevane parametre. Pri senzoričnem ocenjevanju sta pri vseh parametrih najboljše ocene prejeli sorti 'Topaz' in 'Dalinbel', najslabše ocenjena pa je bila sorta 'Pilot'.
Ključne besede: jabolka / suhi krhlji / ekološko kmetijstvo / senzorično ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2557; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

76.
EKONOMSKA IN FINANČNA ANALIZA PREUSMERITVE KONVENCIONALNE V EKOLOŠKO REJO KRAV DOJILJ
Marko Očko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena preusmeritev kmetije Očko iz konvencionalne reje krav dojilj v ekološko. Naloga je razdeljena na dva dela: v prvem delu je predstavljena ocena finančne preusmeritve kmetije, v drugem delu pa ekonomska upravičenost investicije v izgradnjo novega hleva. V prvem delu so izpostavljeni vsi finančni parametri in izračuni, kolikšni so finančni dohodki kmetije pri konvencionalni pridelavi in pri preusmeritvi v ekološko pridelavo. Izračuni so se nanašali na področjih rastlinske pridelave in vzreje živali. Preusmeritev je ekonomsko upravičena, saj ima kmetija na področju ekološke pridelave in vzreje, večje finančne prihodke v primerjavi z konvencionalno pridelavo. Na koncu smo dobljene podatke iz ekološke pridelave uporabili za oceno investicije. V drugem delu smo opravili izračun, ali je investicija v nov hlev na prosto rejo krav dojilj upravičena ali ne. Izbrali smo obdobje 35 let, obrestno mero 5,50 odstotkov in oceno investicije 130.000 €. Izračun je pokazal, da se investicija lahko povrne prej kot v predvidenih 35 letih, in sicer, že v 31 letih, pri čemer je ocenjena interna stopnja donosa (ISD) 5,53 odstotkov.
Ključne besede: ekonomika, preusmeritev, ekološko kmetijstvo, krave dojilje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2014; Ogledov: 1624; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (213,32 KB)

77.
Reološke in druge lastnosti pire (Triticum spelta L.) glede na različne pridelovalne sisteme
Tjaša Ritter, 2013, diplomsko delo

Opis: Pridelovalni sistemi lahko vplivajo na nekatere kakovostne parametre pridelkov. V diplomskem delu je bila analizirana požetvena kakovost pire (Triticum spelta L.) cv. 'Ebners Rotkorn' ki je bila pridelana v letu 2012 na UKC Pohorski dvor v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO) in biodinamični (BD) ter kontrola (K). Vzorci so bili analizirani na Inštitutu za prehransko tehnologijo v Novem Sadu, z namenom ovrednotiti kakovostne parametre zrnja, moke in testa. Pri tem so bile analize opravljene na, poleg širše uveljavljenih napravah in metodah (Brabender - farinograf, ekstenzograf, amilograf in Chopin - alveograf), tudi z novo analitično reološko metodo (Chopin - mixolab). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistem statistično značilno vpliva le na 6 (absolutna masa zrnja, delež zrnja granulacije pri sitih velikosti 2,0 mm, vpijanje vode, čas in navor v fazi C2 ter navor v fazi C5) od 48-ih analiziranih parametrov. Izvedena primerjava parametrov mixolab in parametrov analiziranih z uveljavljenimi napravami kaže čvrste oziroma zelo čvrste korelacije (r > 0,50 in r > 0,75) med parametri navor v fazi C1 in vlažnim glutenom, med stabilnostjo testa in parametri P, W in vlažni gluten, med parametrom navor v fazi C2 in parametroma P/L ter L, med parametrom vpijanjem vode in parametri vsebnost beljakovin, vlažni gluten, gluten v zrnju in s sedimentacijski indeks. Diskriminantna analiza je pokazala segregacijo med posameznimi pridelovalnimi sistemi, kljub temu pa EKO in BD pridelovalna sistema ne dajeta po kakovosti slabših pridelkov v primerjavi s KONV in INT.
Ključne besede: pira, pridelovalni sistem, kakovost, reologija testa, mixolab
Objavljeno v DKUM: 23.09.2013; Ogledov: 2253; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

78.
Všečnost jogurta z okusom kakava in dodatkom različnih kosmičev glede na starostno skupino okuševalcev
Karmen Štamul, 2013, diplomsko delo

Opis: V raziskavi je bila proučevana všečnost jogurta proizvedenega na kmetiji Kralj iz Janževskega Vrha. Vzorci jogurta so bili narejeni v treh različnih recepturah: z dodatkom grobih ovsenih kosmičev, z dodatkom finih ovsenih kosmičev in brez dodanih kosmičev. Senzorična analiza vzorcev kakavovega jogurta je bila izvedena v letu 2012 s skupinami potrošnikov – nešolanih okuševalcev, različnih starostnih skupin: osnovnošolci (N=60), študenti (N=63) in starejša populacija (N=64). Senzorično ocenjevanje jogurta je bilo izvedeno s pomočjo 5-stopenjske hedonske lestvice po kateri so okuševalci ocenjevali všečnost barve, vonja, kislosti, sladkosti, okusa, čvrstosti ter skupni vtis vzorcev jogurta glede na dodane ovsene kosmiče. Rezultati kažejo, da dodatek kosmičev in spol okuševalcev nimata statistično značilnega vpliva na nobenega od vrednotenih parametrov. Starostna skupina okuševalcev ima statistično značilen vpliv na ocene nekaterih in dokončana izobrazba na ocene vseh parametrov všečnosti jogurta. V primerjavi z ostalima je skupina starejše populacije značilno višje ocenila všečnost okusa (3,51), kislosti (3,38), sladkosti (3,58) in skupni vtis jogurta (3,52). V povprečju so višje ocene posameznih parametrov jogurta podali okuševalci s končano poklicno izobrazbo. Ocena skupnega vtisa je v najčvrstejši korelaciji z ocenami všečnosti okusa (r=0,86), sladkosti (r=0,81) in kislosti (r=0,73).
Ključne besede: jogurt, ovseni kosmiči, senzorično ocenjevanje, hedonski test, starost okuševalcev
Objavljeno v DKUM: 13.06.2013; Ogledov: 2610; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (480,88 KB)

79.
Agronomic characteristics, potential utilisation and quality of grain amaranth Amaranthus cruentus L.
Silva Grobelnik Mlakar, 2012, doktorska disertacija

Opis: The present thesis is based on a survey of literature on grain amaranth (i); an experiment aimed at defining allelopathic potential of grain amaranth (ii); pot experiments conducted to determine the effect of various soil and climatic conditions on percentage of live seed emergence (PLSE) and seedling weight of four amaranth species (iii); a pot experiment conducted to study the effect of drought – induced at different phenological stages – on growth, yield performance, and leaf gas exchange (iv); a four-year field experiment conducted to investigate the effects of sowing date and nitrogen fertilisation on yields, protein content and amino acid composition (v); and on experiments with various amaranth-containing composite flours conducted to evaluate the rheological properties of dough (vi), and baking performance and sensory characteristics of resulted breads (vii). The survey of literature summarizes grain amaranth importance, botany, nutritive value and properties of crop processed as food (i). The seeds of garden cress were germinated with aqueous extracts of pigweed (A. retroflexus) and grain amaranth prepared from fresh roots, stems, leaves, and inflorescence with seeds, used either undiluted or at varying concentrations (ii). Although all the extracts delayed germination, leaf extracts of both species and inflorescence extracts of grain amaranth proved the most potent. Compared to pigweed, grain amaranth, which is known for its phytotoxic activity, exerted an even stronger inhibitory effect. The results of pot experiments (iii) revealed that the 15 mm sowing depth gave the highest seedling weight on sand and the highest PLSE on loam. A. caudatus gave the highest PLSE whereas A. cruentus gave the lowest PLSE but the heaviest seedlings. PLSE was severely reduced on the loam where topsoil crusting occurred after a decrease in soil moisture content, but not on the silt loam even when dry conditions were maintained throughout the experiment. PLSE was above 80 % with temperatures > 21 °C. Light regime with 12 h illumination gave the highest PLSE. In the greenhouse pot experiment (iv) amaranth plants were exposed to different soil water regimes: constant adequate moisture (W1), drought throughout the growing period (W2), drought initiated at crop inflorescence formation (W3), drought until inflorescence formation (W4), and drought from the beginning of inflorescence formation to the beginning of flowering (W5). Water shortage during inflorescence formation (W3 and W5) appeared to be critical, but soil drying after sowing until the beginning of inflorescence formation (W4) showed a pronounced ability to restore net photosynthesis, and provoke and improve the assimilate allocation to the aboveground biomass, particularly grain. In the field experiment (v) two sowing dates, May and June, and three target levels of soil mineral nitrogen (Nmin) were tested. There was a lower grain yield, higher protein content in grain, and lower EAA in grain protein of plants sown in June. Nmin target value of 140 kg N ha–1 raised grain yield, protein concentration in grain, and maintained the content of EAA in protein. The composite flours were made by mixing 0, 10, 20, and 30 % (w/w) wholegrain amaranth flours with refined wheat, refined spelt, or wholegrain spelt as basic flours. By increasing the amaranth replacement ratio, the gelatinisation temperature, water absorption, development time, and stability increased, whereas the dough softening was only slight. The amaranth addition strengthened the dough (vi). Composite breads made with 10 % amaranth flour had higher (refined wheat and spelt) or unaltered (wholegrain spelt) volume and specific loaf volume than sole basic flours. Samples made from refined spelt flour and samples with 10 % amaranth addition were considered as good, with slight deviation in quality (vii). According to the information obtained in the scope of investigation, grain amaranth is recognised as a perspective crop suitable for production of highly nutritive food also under our conditions.
Ključne besede: Amaranthus cruentus, allelopathy, growth, yield, protein, Nmin, amino acids, photosynthesis, drough, composite flours, rheological properties, sensory analysis
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 3469; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

80.
Mnenja potrošnikov in kmetov o gensko spremenjeni hrani, krmi in označevanju živil živalskega porekla
Katja Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil proučen odnos javnosti do pridelovanja in uživanja gensko spremenjene hrane (GSH), predstavljen pojem genskega inženiringa, gensko spremenjenih organizmov (GSO) ter ugotovljene bistvene razlike v pogledih nanje s strani potrošnikov in kmetov. Opravljeni sta bili dve anketi med 504 potrošniki in 250 kmetovalci glede odnosa do GSO oz. GSH. Rezultati anket so pokazali, da je slovenska javnost na splošno seznanjena s pojmom GSO oz. GSH, vendar o tem ni dovolj informirana. Večinsko mnenje anketiranih je, da uživanje GSO ni varno in da bi na živilih morale biti oznake o njihovi sestavi in načinu pridobivanja. Tudi večina anketiranih kmetov je pozorna na vsebnost GSO v krmnih mešanicah za živali in v večini nasprotujejo gojenju GSR. Izvedeni so bili tudi 4 intervjuji. Prvi s predstavnikom mlekarne Celeia, drugi s predstavnico Pomurskih mlekarn, v tretjem je svoje mnenje podal zagovornik uporabe GSO in v zadnjem nasprotnik uporabe GSO. V večjih nakupovalnih centrih v Sloveniji (Spar, Lidl, Hofer in Tuš) ter v specializiranih trgovinah za prehrano malih živali (Ajka, Žaki in Aro ) je bila izvedena študija primera glede oznak sestave izdelkov, ki jih te trgovine ponujajo. Rezultati študije primera kažejo, da je hrana za male živali priznanih blagovnih znamk v večini označena, živila za ljudi, ki imajo to oznako pa so redka.
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi (GSO) / gensko spremenjena živila (GSŽ) / označevanje GSO v hrani in krmi / javnomnenjska raziskava / Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 4353; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici