| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
51.
DOLOČANJE VSEBNOSTI OSNOVNIH HRANILNIH SNOVI V SOJI
Barbara Ljubec, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti kako različni načini pridelave (ekološka, integrirana, konvencionalna in kontrola) vplivajo na hranilno in energijsko vrednost sojinega semena. V raziskavo je bila vključena soja sorte `ES Mentor`, pridelana na polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Analiziranih je bilo 8 vzorcev soje. Fizikalno-kemijske analize so obsegale določanje vsebnosti vode s termogravimetrično in gravimetrično metodo, vsebnosti pepela z gravimetrično metodo, vsebnosti maščob z ekstrakcijsko gravimetrično metodo po Soxhletu in vsebnosti celokupnih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo. Različni vzorci soje so vsebovali raznoliko vsebnost hranilnih snovi. Analize so pokazale, da so imeli vsi vzorci najnižjo vsebnost pepela. Najnižjo vsebnost je imel vzorec 221 – 5,18 g/100 g, najvišjo pa vzorec 322 – 5,99 %. Sledila je vsebnost vode, ki je med posameznimi analiziranimi vzorci zelo nihala od 5,59 g/100 g v 221 do 6,89 g/100 g v vzorcu 422. Vzorci soje so vsebovali od 13,06 g/100 g v 122 do 15,20 g/100 g v 322 maščob. Vsebnost totalnih ogljikovih hidratov se je gibala med 35,66 g/100 g v vzorcu 322 do 46,85 g/100 g v vzorcu 422. Na podlagi določene vsebnosti maščob, vode, pepela in totalnih ogljikovih hidratov smo izračunali vsebnost beljakovin. Najmanj beljakovin je vseboval vzorec 422 – 26,50 g/100 g, največ pa 121 - 37,23 g/100 g. Vrednost in delež energije je bil sorazmeren s količino vsebovanega makrohranila. V analiziranih vzorcih soje so največjo energijsko vrednost in energijski delež imeli totalni ogljikovi hidrati (606,23 kJ–796,47 kJ; 33,85 %–44,67 %), nato beljakovine (536,08 kJ–796,47 kJ; 25,27 %–35,79 %) in najmanj maščobe (483,36 kJ–562,40 kJ; 27,35 %–31,40 % ). Povprečne energijske vrednosti 100 g vzorca se niso bistveno razlikovale (1755,69 kJ–1809,82 kJ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, pepel, voda, energijska vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2317; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

52.
PREUSMERITVENI NAČRT ZA ŽIVINOREJSKO KMETIJO PAJTLER
Sandra Fiderih, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt – preusmeritev iz konvencionalne v ekološko pridelavo za živinorejsko kmetijo Pajtler iz Lovrenca na Pohorju. Načrt je sestavljen iz opisa posameznih obdobij pred, med in po preusmeritvi. Za obdobje pred preusmeritvijo so predstavljeni osnovni podatki o kmetiji s posebnostmi kmetijskega gospodarstva. Obdobje v preusmeritvi, ki traja 2 leti, zajema vse potrebne spremembe oziroma operacije v skladu in z zahtevami ekološkega kmetijstva. Po končanem preusmeritvenem obdobju se stanje kmetije bistveno ne spremeni, saj je potrebno upoštevati vse zahteve ekološkega kmetovanja že v dveletnem obdobju preusmerjanja. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili kalkulacije skupnih stroškov in analizirali ekonomsko stanje kmetije skozi vsa tri obdobja. Z razvitimi kalkulacijami smo ugotovili, da je kmetovanje v konvencionalnem obdobju neekonomično (finančni rezultat je –1.560,46 €). Rezultat projekcije dvoletnega obdobja preusmeritve in obdobja ekološkega kmetovanja je ekonomsko upravičen. Finančni rezultat v prvem letu preusmeritve znaša 6.786,34 €, v drugem 7.091,08 € in v obdobju ekološkega kmetovanja 9.994,49 €.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / ekonomika / živinoreja
Objavljeno v DKUM: 29.09.2015; Ogledov: 2256; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (746,24 KB)

53.
Vpliv pridelovalnih sistemov na senzorične lastnosti solate (Lactuca sativa L.)
Petra Fras, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo preučevali senzorične lastnosti dveh sort solate ('Comice' in 'Leda') iz različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki in biodinamični) na podlagi hedonskega preizkusa. Solata je bila pridelana v letu 2015 v dolgoletnem poljskem poskusu na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor (UKC). preizkuševalci so na 10 cm dolgi daljici z označenima koncema (z obrazi od »zelo mi ne ugaja« do »zelo mi ugaja«) ocenjevali barvo, obliko listov, hrustljavost, okus, sočnost in skupni vtis vzorcev solate. Rezultati so pokazali, da ima preizkuševalec statistično značilen vpliv na ocenjevane parametre, da pridelovalni sistemi ne vplivajo na ocenjevane parametre in da sorta statistično vpliva na barvo, obliko in skupni vtis. Sorta 'Comice' ima pri ocenjevanih parametrih, kot so barva, oblika in skupni vtis značilno boljše ocene v primerjavi s sorto 'Leda'.
Ključne besede: pridelovalni sistemi, solata, senzorične lastnosti
Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 2478; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

54.
Ugotavljanje praga zaznavanja razlik v jabolčnem soku z metodo senzoričnega trikotnika
Laura Lepej, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V januarju in februarju 2015 smo z metodo senzoričnega trikotnika ugotavljali prag zaznavanja razlik v jabolčnem soku sorte 'Jonagold'. Preizkus v iskanju »vsiljivca« smo opravili z osnovnošolskimi otroki, študenti in odraslimi. Za prvi trikotnik smo jabolčni sok razredčili z vodo na 85 %, za drugega na 70 %, za tretji trikotnik smo dodali citronsko kislino v odmerku 0,9 g/L in za četrti citronsko kislino v odmerku 1,35 g/L. Vzorce smo nalili v oštevilčene kozarce po določenih zaporedjih. Dokazali smo, da so bile razlike v vseh štirih trikotnikih zaznavne. Pri prepoznavanju vsiljivca so bili v prvih treh trikotnikih odrasli uspešnejši od otrok in študentov. Pri razredčitvah z vodo so vsi preskuševalci lažje prepoznali vsiljivca pri večji razredčitvi. Pri dodatkih citronske kisline pa je več preskuševalcev prepoznalo vsiljivca pri manjšem dodatku kisline. Na splošno so vsiljivca največkrat prepoznali odrasli preskuševalci, glede na spol pa deklice v skupini osnovnošolskih otrok.
Ključne besede: jabolčni sok, senzorično ocenjevanje, senzorični trikotnik, prag zaznavanja okusa, citronska kislina
Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 1317; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (890,63 KB)

55.
56.
57.
58.
59.
60.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici