51. ANALITIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI RAZLIČNIH KOMERCIALNO MANJ PRIDELOVALNIH – “HEIRLOOM” SORT PARADIŽNIKASimon Janžekovič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Za sorte paradižnika, ki so komericonalno manj zanimive in za ohranitev odvisne od posameznikov, se uporablja izraz "heirloom". Z uvajanjem hibridov v pridelavo so šle "heirloom" sorte nekoliko v pozabo, zaradi zanimivih barv in oblik pa postajajo ponovno aktualne. Namen poskusa, postavljenega leta 2014 na UKC Pohorski dvor, je ovrednotiti vpliv kultivarja na rast, razvoj, produktivnost, analitično, zunanjo in senzorično kakovost ter pojavnost paradižnikove plesni. V poskus smo vključili kultivarje: 'White Oxheart', 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Aunt Ruby's German Green', 'Orange Banana', 'OSU Blue', 'Striped Cavern' in hibrid 'Optima F1'. Rezultati kažejo, da nekatere lastnosti sort vplivajo na slabšo uvrstitev pridelka v kakovostne razrede (neizenačenost, zeleni ovratnik, pokanje plodov). Kljub pričakovano večji rodnosti hibrida so nekatere "herloom" sorte statistično primerljive s hibridom (skupni 26,9 in tržni pridelek 20,2 t/ha). Tako je s hibridom primerljiv skupni pridelek pri sorti 'Aunt Ruby's German Green' (25,7 t/ha) in tržni pridelek pri sortah 'Aunt Ruby's German Green' ter 'Goldfisch' (19, 2 t/ha). V primerjavi s hibridom imajo sorte 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Orange Banana' in 'Aunt Ruby's German Green' višjo vsebnost suhe snovi. Sorta 'OSU Blue' je na paradižnikovo plesen zelo občutljiva, ostale sorte so primerljive s hibridom. Kultivar značilno vpliva na ocene všečnosti senzorično ocenjevanih "heirloom" sort 'Goldfisch', 'Orange Banana' in 'Super Snow White'.
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, pridelek, kakovost, Phytophthora infestans
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 1810; Prenosov: 197
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
52. SENZORIČNA OCENA KRUHA IZ RŽI (Secale cereale L.), NAVADNE PŠENICE (Triticum aestivum L.) IN SORŽICE (MEŠANICA PŠENICE IN RŽI)Urška Hojnik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo vrednotili fizikalne in senzorične lastnosti kruhov iz ržene, pšenične in soržične moke. V poskusu so bile uporabljene štiri sorte pšenice ('Edison', Justus', 'Pegasus' in 'Soissons') ter sorta ozimne rži 'Walet'. Po peki smo pri vseh treh vrstah kruha izmerili volumen, specifični volumen in izgubo mase pri peki. Senzorično ocenjevanje smo izvedli s pomočjo pet-stopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Rezultati so pokazali, da ima vrsta kruha in sorta pšenice, uporabljene v pšenični in soržični moki, statistično značilen vpliv na vse preučevane fizikalne lastnosti kruha. V povprečju imajo vzorci pšeničnega kruha večji volumen (1.722 cm3), specifični volumen (2,16 mL g-1) in večje izgube pri peki (18,8 %) v primerjavi z vzorci soržičnega kruha (1.530 cm3, 1,72 mL g-1 in 14,0 %). Analiza rezultatov v okviru sorte pšenice opravljenega hedonskega senzoričnega ocenjevanja kaže, da vrsta kruha vpliva na oceno barve skorje ('Edison'), oceno poroznosti sredice ('Pegasus'), mehkost kruha (vse sorte), okus ('Justus', 'Soisson') ter na oceno skupnega vtisa ('Soisson'). Rezultati senzoričnega trikotnika kažejo, da so vzorci kruha iz ržene in soržične moke dovolj različni in jih preizkuševalci razlikujejo, senzorične lastnosti kruha iz pšenične in soržične moke pa so podobne in jih v primeru sort 'Edison' in 'Pegasus' ni moč razlikovati.
Ključne besede: kruh, soržica, fizikalne lastnosti kruha, senzorične lastnosti kruha
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 2962; Prenosov: 239
Celotno besedilo (812,11 KB) |
53. Strawberries from integrated and organic production : mineral contents and antioxidant activityJanja Kristl, Andreja Urbanek Krajnc, Branko Kramberger, Silva Grobelnik Mlakar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: As the nutritional quality of food is becoming increasingly more important forconsumers, significant attention needs to be devoted to agricultural practices and their influences on the nutrient contents in food. The presentedinvestigation studied the mineral contents and antioxidant activitiesin the fruits of four organically-grown strawberry cultivars 'St. Pierre', 'Elsanta', 'Sugar Lia' and 'Thuchampion' when compared to those of integrated-grown plants. The strawberries were digested and analyzed for K, Mg, Fe, Zn, Cu, and Mn using an atomic absorption spectrometer, whilst P was analyzed using a vanadate-molybdate method. In addition, antioxidant activity was estimated by using the ABTS assay. The results showed that the mineral contents and antioxidant activities in strawberries depends on the cultivar, and its production system. Organically-grown fruits showed higher antioxidant activities and Cu content than the integrated fruits, whilst the integrated fruits were superior in their contents of P, K, Mg, Fe and Mn. All the cultivars showed similar Zn content, probably reflecting the fact that the Zn content in strawberries does not depend on the cultivar.
Ključne besede: strawberries, minerals, antioxidant activity, production system
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1528; Prenosov: 153
Celotno besedilo (117,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
54. DOLOČANJE VSEBNOSTI OSNOVNIH HRANILNIH SNOVI V SOJIBarbara Ljubec, 2015, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti kako različni načini pridelave (ekološka, integrirana, konvencionalna in kontrola) vplivajo na hranilno in energijsko vrednost sojinega semena. V raziskavo je bila vključena soja sorte `ES Mentor`, pridelana na polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Analiziranih je bilo 8 vzorcev soje. Fizikalno-kemijske analize so obsegale določanje vsebnosti vode s termogravimetrično in gravimetrično metodo, vsebnosti pepela z gravimetrično metodo, vsebnosti maščob z ekstrakcijsko gravimetrično metodo po Soxhletu in vsebnosti celokupnih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo. Različni vzorci soje so vsebovali raznoliko vsebnost hranilnih snovi. Analize so pokazale, da so imeli vsi vzorci najnižjo vsebnost pepela. Najnižjo vsebnost je imel vzorec 221 – 5,18 g/100 g, najvišjo pa vzorec 322 – 5,99 %. Sledila je vsebnost vode, ki je med posameznimi analiziranimi vzorci zelo nihala od 5,59 g/100 g v 221 do 6,89 g/100 g v vzorcu 422. Vzorci soje so vsebovali od 13,06 g/100 g v 122 do 15,20 g/100 g v 322 maščob. Vsebnost totalnih ogljikovih hidratov se je gibala med 35,66 g/100 g v vzorcu 322 do 46,85 g/100 g v vzorcu 422. Na podlagi določene vsebnosti maščob, vode, pepela in totalnih ogljikovih hidratov smo izračunali vsebnost beljakovin. Najmanj beljakovin je vseboval vzorec 422 – 26,50 g/100 g, največ pa 121 - 37,23 g/100 g. Vrednost in delež energije je bil sorazmeren s količino vsebovanega makrohranila. V analiziranih vzorcih soje so največjo energijsko vrednost in energijski delež imeli totalni ogljikovi hidrati (606,23 kJ–796,47 kJ; 33,85 %–44,67 %), nato beljakovine (536,08 kJ–796,47 kJ; 25,27 %–35,79 %) in najmanj maščobe (483,36 kJ–562,40 kJ; 27,35 %–31,40 % ). Povprečne energijske vrednosti 100 g vzorca se niso bistveno razlikovale (1755,69 kJ–1809,82 kJ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, pepel, voda, energijska vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2592; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,21 MB) |
55. PREUSMERITVENI NAČRT ZA ŽIVINOREJSKO KMETIJO PAJTLERSandra Fiderih, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt – preusmeritev iz konvencionalne v ekološko pridelavo za živinorejsko kmetijo Pajtler iz Lovrenca na Pohorju. Načrt je sestavljen iz opisa posameznih obdobij pred, med in po preusmeritvi. Za obdobje pred preusmeritvijo so predstavljeni osnovni podatki o kmetiji s posebnostmi kmetijskega gospodarstva. Obdobje v preusmeritvi, ki traja 2 leti, zajema vse potrebne spremembe oziroma operacije v skladu in z zahtevami ekološkega kmetijstva. Po končanem preusmeritvenem obdobju se stanje kmetije bistveno ne spremeni, saj je potrebno upoštevati vse zahteve ekološkega kmetovanja že v dveletnem obdobju preusmerjanja. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili kalkulacije skupnih stroškov in analizirali ekonomsko stanje kmetije skozi vsa tri obdobja. Z razvitimi kalkulacijami smo ugotovili, da je kmetovanje v konvencionalnem obdobju neekonomično (finančni rezultat je –1.560,46 €). Rezultat projekcije dvoletnega obdobja preusmeritve in obdobja ekološkega kmetovanja je ekonomsko upravičen. Finančni rezultat v prvem letu preusmeritve znaša 6.786,34 €, v drugem 7.091,08 € in v obdobju ekološkega kmetovanja 9.994,49 €.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / ekonomika / živinoreja
Objavljeno v DKUM: 29.09.2015; Ogledov: 2392; Prenosov: 549
Celotno besedilo (746,24 KB) |
56. Vpliv pridelovalnih sistemov na senzorične lastnosti solate (Lactuca sativa L.)Petra Fras, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo preučevali senzorične lastnosti dveh sort solate ('Comice' in 'Leda') iz različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki in biodinamični) na podlagi hedonskega preizkusa. Solata je bila pridelana v letu 2015 v dolgoletnem poljskem poskusu na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor (UKC). preizkuševalci so na 10 cm dolgi daljici z označenima koncema (z obrazi od »zelo mi ne ugaja« do »zelo mi ugaja«) ocenjevali barvo, obliko listov, hrustljavost, okus, sočnost in skupni vtis vzorcev solate. Rezultati so pokazali, da ima preizkuševalec statistično značilen vpliv na ocenjevane parametre, da pridelovalni sistemi ne vplivajo na ocenjevane parametre in da sorta statistično vpliva na barvo, obliko in skupni vtis. Sorta 'Comice' ima pri ocenjevanih parametrih, kot so barva, oblika in skupni vtis značilno boljše ocene v primerjavi s sorto 'Leda'.
Ključne besede: pridelovalni sistemi, solata, senzorične lastnosti
Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 2882; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,01 MB) |
57. Ugotavljanje praga zaznavanja razlik v jabolčnem soku z metodo senzoričnega trikotnikaLaura Lepej, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V januarju in februarju 2015 smo z metodo senzoričnega trikotnika ugotavljali prag zaznavanja razlik v jabolčnem soku sorte 'Jonagold'. Preizkus v iskanju »vsiljivca« smo opravili z osnovnošolskimi otroki, študenti in odraslimi. Za prvi trikotnik smo jabolčni sok razredčili z vodo na 85 %, za drugega na 70 %, za tretji trikotnik smo dodali citronsko kislino v odmerku 0,9 g/L in za četrti citronsko kislino v odmerku 1,35 g/L. Vzorce smo nalili v oštevilčene kozarce po določenih zaporedjih. Dokazali smo, da so bile razlike v vseh štirih trikotnikih zaznavne. Pri prepoznavanju vsiljivca so bili v prvih treh trikotnikih odrasli uspešnejši od otrok in študentov. Pri razredčitvah z vodo so vsi preskuševalci lažje prepoznali vsiljivca pri večji razredčitvi. Pri dodatkih citronske kisline pa je več preskuševalcev prepoznalo vsiljivca pri manjšem dodatku kisline. Na splošno so vsiljivca največkrat prepoznali odrasli preskuševalci, glede na spol pa deklice v skupini osnovnošolskih otrok.
Ključne besede: jabolčni sok, senzorično ocenjevanje, senzorični trikotnik, prag zaznavanja okusa, citronska kislina
Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 1499; Prenosov: 191
Celotno besedilo (890,63 KB) |
58. |
59. |
60. |
