| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
31.
Izračun hranilne vrednosti živilom ekološke kmetije Slavič ˝Vila Natura˝
Klavdija Flis, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Decembra 2016 je začela veljati Uredba št. 1169/2011, ki narekuje obvezno označevanje vrednosti energije in hranil na predpakiranih živilih. Določa tudi izjeme, med katere uvršča monoživila, ki jih tržijo obrati z manj kot desetimi zaposlenimi. Takšna proizvajalka je tudi v diplomskem delu obravnavana kmetija, ki se je odločila, da bo označevala hranilne vrednosti na svojih izdelkih. Zato smo za 57 živil ekološke kmetije Slavič ˝Vila Natura˝ izpisali/izračunali vrednosti energije in hranil. Pri izpisu/izračunu smo uporabili splošno veljavne informacije o vrednosti energije in hranil posameznih živil oziroma njihovih sestavin. Vrednosti, ki smo jih dobili s pomočjo izpisov/izračunov, smo zgolj orientacijsko primerjali z vrednostmi, navedenimi na označbah podobnih živil, najdenih na trgu. Preverili smo, ali so razlike živil znotraj tolerančnih mej, katerih namen je zagotoviti zdravstveno in ekonomsko varnost potrošnikov. Rezultati kažejo, da se največkrat pojavijo odstopanja pri vsebnosti energije, beljakovin, ogljikovih hidratov in soli. Pri primerjanju razlik so tolerančne meje presegle le nekatere vrste bio moke, kaše, žita in otrobi, bio semena, kosmiči, olja ter bio borovničeva marmelada. V večini primerov ne prihaja do odstopanj izven tolerančnih mej. Dobljene izpise/izračune energijske vrednosti in hranilnih vrednosti bo obravnavana kmetija dodala ali zamenjala na že obstoječih označbah svojih živil v ponudbi.
Ključne besede: označena živila, vrednosti hranil, vrednosti energije, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1393; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (888,67 KB)

32.
Preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološko
Martina Fekonja, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Pripravljen je bil načrt preusmeritve za kmetijo Krčovnik, katere poudarek je na živinorejski panogi. Kmetija Krčovnik leži v gorskem območju in redi goveje pitance, ki jih pred dopolnitvijo dveh let prodajo za predelavo mesa. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v obdobju pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v vseh treh obdobjih kmetovanja. Z razvitim simulacijskim modelom je bilo ugotovljeno, da je finančni rezultat v času konvencionalne pridelave kmetije znašal 7.902,74 €, v obdobju preusmeritve se je zvišal na 8.140,89 €, v času ekološke pridelave pa se je ponovno povišal (10.772,79 €). Na podlagi ocene ekonomike je preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološki način pridelave smotrna.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo / preusmeritev / ekonomika / živinoreja / pridelava
Objavljeno v DKUM: 27.08.2018; Ogledov: 1170; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

33.
Izračun hranilnih vrednosti živil za različne ekološke kmetije
Tina Jakolič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Od leta 2016 je navajanje hranilnih vrednosti na deklaracijah predpakiranih živil obvezno razen za obrtno proizvedena živila, ki jih v okviru svoje živilske dejavnosti dajejo na trg posamezniki ali mikro družbe. Kljub temu je bila na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekološkim kmetijam (Biodobro, Rozmarič, Kovačič, Alt, Valentan ter Oštirjevi kmetiji). Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi podanih receptur s strani kmetij, smo primerjali s hranilnimi vrednostmi na podobnih izdelkih, ki so dostopni na trgu, ter preverili, ali so razlike znotraj postavljenih tolerančnih meja. Pri izračunavanju smo si pomagali s splošno veljavnimi informacijami o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se največja odstopanja pojavljajo pri vsebnosti ogljikovih hidratov ter sladkorjev pri sladkih živilih, kot sta marmelada in džem. Domnevamo, da je vzrok tega nepoznavanje receptur primerjanih izdelkov. Prav tako se pojavljajo odstopanja pri vsebnosti beljakovin pri raznih vrstah mok, ostale dobljene vrednosti pa so znotraj tolerančnih meja. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile že obstoječe deklaracije na živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, ekološka živila, predpakirana živila
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 2199; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

34.
Izplen tofuja iz dveh sort soje pridelane v različnih pridelovalnih sistemih
Tamara Kekec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Tofu ali sojin sir nastane s sesirjenjem sojinega mleka ob dodatku primernega sirila. V okviru magistrskega dela smo vrednotili koeficient vpijanja vode, ki jo je soja absorbirala v času namakanja, izplen okare in sojinega mleka, volumen sojine sirotke ter izplen tofuja po 20' in 24 h obtežitve. Za namen raziskave smo uporabili seme dveh sort soje ('ES Mentor' in 'Aligator'), požete v letu 2016 v trajnostnem poskusu, ki z namenom proučevanja pridelovalnih sistemov na UKC Pohorski dvor poteka že od leta 2007. Sorti sta bili pridelani v naslednjih pridelovalnih sistemih: ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IPL), konvencionalni (KON) in v obravnavanju kontrola (K). Rezultati analize kažejo, da pridelovalni sistem značilno vpliva na izplen tofuja, vrednotenega po 24 urah obtežitve. Največji izplen je dosežen pri EKO (2,07) in BD (2,04). Razlike so se pokazale tudi med sortama, kjer je izplen tofuja značilno večji pri 'ES Mentor' (2,04) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,95). V sklopu magistrskega dela smo dobljene rezultate primerjali še z rezultati podobne raziskave iz leta 2014. Rezultati analize podatkov v obeh letih pridelane soje kažejo značilno večji izplen tofuja v letu 2016 pridelane soje, razlik med pridelovalnimi sistemi pa ni. Prav tako ni značilnih razlik med izplenom tofuja obeh sort ('ES Mentor' 2,18 in sorte 'Aligator' 2,15). Zaključimo lahko, da sta pridelovalni sistem EKO in sorta 'ES Mentor' primerna izbira za uspešno pridelavo soje in kasnejšo predelavo v tofu.
Ključne besede: soja / pridelovalni sistem / sorta / izplen tofuja
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1644; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (846,09 KB)

35.
Vpliv nizkih temperatur na kvantitativno sestavo sladkorjev v gomoljih različnih slovenskih sort krompirja
Valentina Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Temperatura skladiščenja krompirja je ključna za ohranjanje kakovosti z vidika vsebnosti škroba in prisotnosti enostavnih sladkorjev. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dveh temperaturnih režimov (4 °C, 8 °C) skozi obdobje 41 dni pri štirih različnih sortah ('Désirée', 'Pšata', 'KIS Sora', 'KIS Krka'). Pri 4 °C smo opazili sortno občutljivost. Ena najbolj občutljivih sort je bila 'KIS Krka' z vidika ohranjanja vsebnosti škroba. Pri tej sorti se je razgradilo največ škroba v saharozo, glukozo in fruktozo. Najmanj občutljiva sorta je bila 'Désirée'. Vsebnost škroba pri 'KIS Krki' se je skozi obdobje skladiščenja pri 4 °C znižala za 13 %, enostavni sladkorji so narasli, in sicer saharoza za kar 200-krat, glukoza in fruktoza za 14-krat. Pri sorti 'Désirée' se je vsebnost škroba pri skladiščni temperaturi 4 °C skozi obdobje znižala za 21 %, saharoza je narasla za 14-krat, glukoza za 2.2-krat in fruktoza za 2.4-krat. Na podlagi rezultatov diplomskega dela smo ugotovili, da je najprimernejša temperatura skladiščenja 8 °C, kot bolj tolerantna slovenska sorta z vidika slajenja se je izkazala sorta Sora.
Ključne besede: Slajenje, Krompir, Škrob, Saharoza, Enostavni sladkorji
Objavljeno v DKUM: 09.07.2018; Ogledov: 1061; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

36.
Ecological efficiency of production and the ecological footprint of organic agriculture
Matjaž Turinek, Maja Turinek, Silva Grobelnik Mlakar, Franc Bavec, Martina Bavec, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: The rising energy prices and climatic changes have intensified the search for alternative farming systems where energy consumption per unit would be lowered. A long-term field trial, started in 2007 at the University of Maribor, focuses on food quality and the ecological foot print of convential (CON), integrated (INT), organic (ORG) anf biodynamic (BD) systems in production of wheat (Triticum aestivum L.) and spelt (Triticum spelta L.), mainly due to the non-use of external synthetic production factors. When yields are added to the equation, the ORG and BD systems emerge also as more efficient per unit of land area. Thus, the ORG and BD system present viable alternatives for reducing the impact of agriculture on climate change, while ensuring a more sustainable food security.
Ključne besede: organic agriculture, biodynamic agriculture, ecological footprint, comparison of farming systems
Objavljeno v DKUM: 29.03.2018; Ogledov: 1806; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (141,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
Grain amaranth as an alternative and perspective crop in temperate climate
Silva Grobelnik Mlakar, Matjaž Turinek, Manfred Jakop, Martina Bavec, Franc Bavec, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: As a consequence of globalisation and industrialisation of agriculture, global food security has become increasingly dependent on only a handful of fertilisation and energy high demanding plant species. This involution has increased the vulnerability of agriculture, reduced genetic diversity, provoked some environmental problems and impoverished the human diet. The mentioned facts stimulate the retrieving of alternative crops into the production. The present paper briefly describes crop importance, botany, nutritional value and utilisation of grain amaranth (Amaranthus spp.), one of the alternative crops discussed in the book Organic Production and Use of Alternative Crops. The immediate objective of this paper is to present information gained as a result of a national project on grain amaranth.
Ključne besede: grain amaranth, nutrition value, utilisation
Objavljeno v DKUM: 29.03.2018; Ogledov: 1240; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (172,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
Dopolnitev ponudbe Izobraževalnega centra Piramida Maribor z ekološkimi pekovskimi in slaščičarskimi izdelki
Darko Hercog, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih se je pojavil porast zanimanja za ekološke izdelke. Temu je sledil tudi Izobraževalni center Piramida Maribor, v okviru katerega deluje Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Njegov namen je vzpostavitev infrastrukture za izvajanje vseh oblik izobraževanja ter usposabljanja za potrebe živilstva in prehrane. Projekt, v katerega je bil Center vključen, je omogočil, da sta začeli delovati Učna prodajalna in slaščičarna. Poleg osnovne ponudbe kruhov, pekovskega peciva in slaščic smo si v Centru zadali cilj ljudem ponuditi tudi ekološke izdelke. Tako je MIC v redno ponudbo dodal dva ekološka pekovska izdelka in pet ekoloških slaščičarskih izdelkov. Vsi izdelki so iz ekološko pridelanih in certificiranih surovin ter prostorsko in časovno ločeni od priprave neekoloških izdelkov. V diplomskem delu je opisan proces nastanka izdelka od nabave do distribucije. Natančno so torej prikazane recepture in postopki priprave za vsak izdelek, opozorjeno je na spremembe sistema HACCP, opisani so obrazci za spremljanje živil in zapisniki pri izdelavi ter deklaracije. Vse to je omogočilo vključitev izdelkov v ponudbo Učne prodajalne in slaščičarne.
Ključne besede: Izobraževalni center Piramida Maribor – Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ekološka predelava, ekološki pekovski izdelki, ekološki slaščičarski izdelki
Objavljeno v DKUM: 08.12.2017; Ogledov: 898; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

39.
Ocena ekonomike pridelave in predelave na kmetiji – študija primera
Klemen Potnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Z namenom ponovne vzpostavitve kmetijske pridelave na podedovani kmetiji, je bila analizirana ekonomika kmetijske pridelave in predelave. Z razvitim simulacijskim modelom bomo ocenili glavne ekonomske indikatorje za vsako kmetijsko pridelavo po posameznih letih. Kalkulacijski model analizira skupne stroške, skupne prihodke, lastno ceno, koeficient ekonomičnosti in končni finančni rezultat. Z uporabo Cost Benefit analize (CBA) bomo raziskali finančno upravičenost predelave oljnic. Rezultati bodo služili kot vodilo za načrtovanje pridelave, predelave in vzpostavitve poslovanja na analizirani kmetiji, za katero načrtujemo v obdobju naslednjih 5 letih preusmeritev v ekološko kmetovanje. Rezultati kažejo, da je pridelava na analizirani kmetiji ekonomsko upravičena (FR = 10.907,73 €). Izvedena je bila tudi analiza investicije v predelavo oljnic v hladno stiskana olja. Investicija v višini 110.825,23 € se ob predpostavljeni 5,5 % obrestni meri in konstantnem letnem denarnem toku (LDT = 10.366,50 €) povrne v sedemnajstih letih. V tem letu znaša neto sedanja vrednost (NSV = 1.802,73 €).
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, lastna kmetija, predelava
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1211; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1002,88 KB)

40.
Sweet maize growth and yield response to organic and mineral fertilizers, N rates and soil water regimes
Franc Bavec, Martina Bavec, Silva Grobelnik Mlakar, Milojka Fekonja, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Sweet maize is an underutilized vegetable in European temperate areas, and its consumption is increasing. For better understanding of cultivation practices, this pot experiment aimed to determine the eff­ects of diff­erent water regimes and nitrogen (N) rates calculated from N target values. N rates of 0 (control), 0.6 and 2 g N pot$^{-1}$ were applied as organic by-products pumpkin cake and pig manure digestate, and mineral fertilizers CAN 27 and ENTEC®26. Treatments of water supply were based on measured soil matric potentials of 2.8 pF (drought stress), 2.6 pF (optimal water) and 2.4 pF (overwatered). In comparison to mineral fertilizers, pumpkin cake proved to be equal in eff­ectiveness in plant height (155.8 cm), cob (85.8 g), green (124.9 g) and leaf mass per plant (44.2 g), or even better in root (72.3 g) and broom mass per plant (3.0 g). Yield parameters, cob mass (70.1 g), its length (6.3 cm) and diameter (2.0 cm), as well as the residual mineral N (59 mg N kg$^{-1}$) significantly increased at the highest N rate. Significantly lower values of the evaluated morphological parameters and photosynthetic rates (at brooming and harvesting) were associated with drought stress. The matric tension of 2.6 pF was established as an appropriate water regime for sweet maize growth.
Ključne besede: Zea mays L. saccharata Sturt., nitrogen, fertilizers, soil water potential, growth conditions
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1832; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (257,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici