21. Vpliv goveje gnojevke ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov metuljnicSanja Krajnc, 2019, diplomsko delo Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 opravili laboratorijski kalilni poskus v kalilni komori. Proučevali smo vpliv različnih koncentracij goveje gnojevke (25 %, 50 %, 100 %) ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov črne detelje (Trifolium pratense L.) in bele detelje (Trifolium repens L.). Semena so bila v goveji gnojevki namočena 14 dni. Ugotavljamo, da ima koncentracija goveje gnojevke močan vpliv na začetno rast korenin in nadzemnih delov obeh metuljnic. V višjih koncentracijah goveje gnojevke so bile korenine in koleoptila črne detelje krajše v primerjavi z belo deteljo, razvilo pa se je večje število eno- in večkrpatih listov na rastlino. Z višanjem koncentracije goveje gnojevke narašča še število večkrpatih listov na rastlino pri beli detelji, je pa zato število enokrpatih listov manjše. Prav tako je pri višjih koncentracijah krajša tudi dolžina korenin v primerjavi s črno deteljo.
Ključne besede: metuljnice / goveja gnojevka / kalitev / korenine / nadzemni deli
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 2448; Prenosov: 152
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
22. Testiranje e-gradiv pripravljenih v projektu Digitalizacije pinetuma Botaničnega vrta UM z dijaki Srednje lesarske šole MariborManja Kancler, 2019, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je raziskati, ali e-gradiva o sklopu pinetum v Botaničnem vrtu UM, ki so nastala v okviru projekta ŠIPK, prispevajo k ravni znanja dijakov, ali je tovrstno učenje primerno in prijazno za uporabo ter ali so vsebine dovolj razumljive in zanimive. V raziskavo smo vključili dijake Srednje lesarske šole Maribor, smer gozdar in gozdarski tehnik. Znanje posameznih dijakov o iglavcih smo preverili pred in po prebiranju v projektu nastalih e-gradiv s kvizoma (kviz 1 in kviz 2), ki smo ju oblikovali v okolju Moodle. Dijaki, razdeljeni v dve skupini, so se z gradivi seznanili in kviz 2 reševali v učilnici (skupina 1) ali ob obisku pinetuma (skupina 2). Rezultati rešenih kvizov pred branjem e-gradiv so slabši (25,6 točk) od tistih, ki so bili rešeni po seznanitvi (29,5 točk), ne glede na to, kje (v predavalnici ali botaničnem vrtu) so gradiva prebirali. Delež prebranih gradiv (v povprečju 25–50 %) ne vpliva na uspešnost reševanja kviza 2. Kljub temu so dijaki všečnost poučevanja v naravi in uporabo IKT pri pouku na 7-stopenjski lestvici ocenili z oceno 5,3.
Ključne besede: metode učenja, učilnica v naravi, kombinirano učenje, pinetum, botanični vrt
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1171; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,10 MB) |
23. Preusmeritveni načrt kmetije Svetec iz konvencionalne v ekološko – študija primeraMateja Korošec, 2019, diplomsko delo Opis: V Sloveniji in Evropi je vedno večje povpraševanje po ekoloških živilih. V diplomskem delu smo razvili preusmeritveni načrt za mlečno proizvodno kmetijo Svetec. Predstavljena so bila vsa tri obdobja: pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. V načrtu smo upoštevali želje kmetije in aktualno slovensko in evropsko zakonodajo s področja ekološkega kmetijstva. Razvili smo SWOT-analizo ter tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami za vsa obdobja preusmerjanja. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je ekološka pridelava bolj ekonomsko upravičena od konvencionalne. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je bil 12.485,42 €, po preusmeritvi v ekološko pa 19.334,76 €. Koeficient ekonomičnosti se je iz 1,12 zvišal na 1,38. Tudi prireja mleka je ekonomsko uspešnejša v ekološki pridelavi.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, mlečna kmetija, preusmeritveni načrt, ekonomika, prireja mleka
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1666; Prenosov: 282
Celotno besedilo (846,58 KB) |
24. Vpliv cepljenja treh kultivarjev paradižnika na pridelek in kakovost ter odpornost na krompirjevo plesenGašper Izidor Gomilšek, 2019, diplomsko delo Opis: V letu 2018 smo na posestvu UKC Pohorski dvor izvedli poskus cepljenja treh kultivarjev paradižnika (Benatar F1, Moneymaker in Arletta F1) na komercialno podlago 'TOR 9055 F1'. Uporabili smo tehniko cepljenja v razkol. Ocenjevali smo uspešnost cepljenja, vpliv le-tega na količino in kakovost pridelka (primernost za prodajo) štirih obiranj ter odpornost na krompirjevo plesen. Okuženost listov s krompirjevo plesnijo smo ocenjevali v odstotkih okužene listne površine. Uspešnost cepljenja je bila pri vseh treh kultivarjih nad 90 %, pri cv. Arletta F1' in cv. Moneymaker tudi nad 95 %. Analiza podatkov, pridobljenih pri tehtanju in ocenjevanju primernosti pridelka za prodajo, je pokazala, da cepljenje ni imelo statistično značilnega vpliva na pridelek in kakovost in da interakcija (K × C) ni statistično značilna. Značilen vpliv na količino pridelka in primernost za prodajo je imel le dejavnik kultivar. Tako smo največji skupni pridelek vseh obiranj zabeležili pri cv. Arletta F1 (15.637,9 kg/ha) in najmanjšega pri cv. Benatar F1 (8.580,2 kg/ha). Tudi na okuženost rastlin s krompirjevo plesnijo je imel statistično značilen vpliv le dejavnik kultivar. Najbolj okužen je bil v povprečju cv. Benatar F1 (61,1 %), sledil je cv. Arletta F1 (52,5 %), najmanjši odstotek okužbe pa smo zabeležili na listih sorte Moneymaker (42,7%).
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost pridelka, krompirjeva plesen
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1752; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,03 MB) |
25. Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnikaLuka Grgurič, 2019, diplomsko delo Opis: Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1442; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,77 MB) |
26. Kalitev semen nekaterih trav in metuljnic glede na čas namočenosti v goveji gnojevki in njeno koncentracijo : diplomska nalogaRok Brajnik, 2019, diplomsko delo Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 v kalilni komori izvajali kalilni poskus s semeni trave (mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.)) in metuljnice (bele detelje (Trifolium repens L.)). Namen je bil proučiti, kako različne koncentracije goveje gnojevke (100 %, 50 %, 25 %) in čas namočenosti (14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) vplivajo na njihovo kalitev. Semena obeh rastlinskih vrst so z daljšanjem obdobja namočenosti izgubljala kalivost. Pri parametrih MGT-, FDG- in LDG-vrednosti skozi daljšanje obdobja namočenosti naraščajo, vendar pri teh nižje vrednosti pomenijo hitrejšo kalitev semen oziroma hitrejši začetek in zaključek kalitve. Bela detelja je najhitreje kalila v nerazredčeni gnojevki, mnogocvetna ljuljka pa v obeh razredčenih gnojevkah. S podaljševanjem časa namočenosti je končna kalivost semen pri mnogocvetni ljuljki najbolj upadala v nerazredčeni gnojevki, pri beli detelji pa je koncentracija gnojevke skozi čas namočenosti na kalitev semen delovala različno. Po 84 dneh namočenosti je seme bele detelje popolnoma izgubilo kalivost, seme mnogocvetne ljuljke pa je v istem časovnem obdobju obdržalo višjo končno kalivost kot bela detelja.
Ključne besede: kalitev semena / goveja gnojevka / bela detelja / mnogocvetna ljuljka
Objavljeno v DKUM: 17.06.2019; Ogledov: 2905; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,16 MB) |
27. Ekonomika preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko – študija primeraAlen Bolkovič, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Po statističnih podatkih in po množici drugih dejstev v zadnjih letih vedno več konvencionalnih kmetij prehaja v ekološki način kmetovanja. Ekološko kmetovanje ni več majhna tržna niša, temveč hitro rastoči sektor kmetijstva. V diplomskem delu je izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno poljedelsko (19,70 ha) kmetijo Nemec, ki se nahaja na severovzhodu Slovenije, natančneje na Cvenu pri Ljutomeru. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit tehnološko-simulacijski model za potrebe ocene ekonomike preusmeritve. Z omenjenim modelom smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Finančni rezultat kmetije v konvencionalnem obdobju znaša 9.843,35 €. V obdobju preusmeritve je predviden finančni rezultat 7.460,47 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 31.061,95 €. Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev poljedelske kmetije Nemec v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Ekonomika, ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1908; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,40 MB) |
28. Izračun hranilne vrednosti živil za pekovske izdelke in testenine ekološke kmetije »Sadonik«Martina Pečnik, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Uredba št. 1169/2011 daje tri različne možnosti za pridobivanje povprečne hranilne vrednosti živila. Lahko se opravi analiza živila, lahko se izračuna iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin oziroma se izračuna iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov. V diplomskem delu smo na željo ekološke kmetije "Sadonik" izračunali hranilne vrednosti za 11 ekoloških pekovskih izdelkov in 8 vrst ekoloških testenin, ki jih kmetija trži kot predpakirane. Z izračunanimi vrednostmi bo kmetija dopolnila obstoječo deklaracijo pekovskega peciva, kruha in testenin. Osnovo za računanje sta predstavljali tako zakonodaja s področja označevanja, kot tudi recepture živil, ki nam jih je posredovala kmetija. Podatke o povprečnih vrednostih smo črpali iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov. Vrednostim, ki smo jih dobili s pomočjo izračuna, smo določili meje dovoljenega odstopanja, ki so še sprejemljive v primeru uradne analize živila.
Ključne besede: označevanje živil, predpakirana živila, hranilne vrednosti, ekološka živila
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1774; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,25 MB) |
29. Preusmeritveni načrt kmetije Ploj iz konvencionalnega v ekološko kmetovanjeDenis Ploj, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Ekološko kmetijstvo v Sloveniji je zaradi vedno večje osveščenosti prebivalstva o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane v porastu. Na drugi strani pa je ekološka pridelava predvsem za manjše kmetije dodana vrednost, saj se lažje preusmerijo in prilagodijo zahtevam ekološke pridelave ter svoj produkt prodajo po višji ceni. Za manjšo konvencionalno kmetijo Ploj, ki ima njivskih površin le 1,1 ha, je izdelan preusmeritveni načrt. Za vsak kmetijski proizvod je pripravljena kalkulacija skupnih stroškov v konvencionalni pridelavi, pri preusmeritvi v ekološko pridelavo in v ekološki pridelavi, ko ima kmetija že status za ekološke pridelke. Za razvoj simulacijskega modela sta bila za kmetijo izdelana petletni kolobar in gnojilni načrt. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da kmetija v času konvencionalne pridelave posluje negativno, in sicer je finančni rezultat –216,39 €. V obdobju prvega leta preusmeritve je predviden pozitiven finančni rezultat v višini 3.371,33 €, medtem ko je za drugo leto preusmeritve predvideni finančni rezultat 6.770,17 €. Za obdobje ekološke pridelave je finančni rezultat 4.588,92 €.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika preusmeritve, kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1727; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,12 MB) |
30. Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Veberič v ekološkoAleš Veberič, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Raziskava zajema pripravo preusmeritvenega načrta konvencionalne poljedelsko-vinogradniške kmetije Veberič v ekološko pridelavo. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2017, nato sledita dve leti preusmeritvenega obdobja za poljedelstvo in tri leta za vinogradništvo. Po preusmeritvenem obdobju pridobi kmetija ekološki status. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je ocenjen s kalkulacijami skupnih stroškov in znaša 2.545,66 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat v prvem letu preusmeritve 3.311,44 €, v drugem letu preusmeritve 3.183,01 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa doseže vrednost 5.702,71 €. Z analizo SWOT so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo. Zaključimo lahko, da je iz ekonomskega vidika upravičena pridelava v obdobju preusmeritve in po prehodu v ekološko kmetijstvo.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / kalkulacije / vinogradništvo
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1586; Prenosov: 275
Celotno besedilo (291,90 KB) |
