| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
Vpliv cepljenja treh kultivarjev paradižnika na pridelek in kakovost ter odpornost na krompirjevo plesen
Gašper Izidor Gomilšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na posestvu UKC Pohorski dvor izvedli poskus cepljenja treh kultivarjev paradižnika (Benatar F1, Moneymaker in Arletta F1) na komercialno podlago 'TOR 9055 F1'. Uporabili smo tehniko cepljenja v razkol. Ocenjevali smo uspešnost cepljenja, vpliv le-tega na količino in kakovost pridelka (primernost za prodajo) štirih obiranj ter odpornost na krompirjevo plesen. Okuženost listov s krompirjevo plesnijo smo ocenjevali v odstotkih okužene listne površine. Uspešnost cepljenja je bila pri vseh treh kultivarjih nad 90 %, pri cv. Arletta F1' in cv. Moneymaker tudi nad 95 %. Analiza podatkov, pridobljenih pri tehtanju in ocenjevanju primernosti pridelka za prodajo, je pokazala, da cepljenje ni imelo statistično značilnega vpliva na pridelek in kakovost in da interakcija (K × C) ni statistično značilna. Značilen vpliv na količino pridelka in primernost za prodajo je imel le dejavnik kultivar. Tako smo največji skupni pridelek vseh obiranj zabeležili pri cv. Arletta F1 (15.637,9 kg/ha) in najmanjšega pri cv. Benatar F1 (8.580,2 kg/ha). Tudi na okuženost rastlin s krompirjevo plesnijo je imel statistično značilen vpliv le dejavnik kultivar. Najbolj okužen je bil v povprečju cv. Benatar F1 (61,1 %), sledil je cv. Arletta F1 (52,5 %), najmanjši odstotek okužbe pa smo zabeležili na listih sorte Moneymaker (42,7%).
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost pridelka, krompirjeva plesen
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1501; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

22.
Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnika
Luka Grgurič, 2019, diplomsko delo

Opis: Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1268; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

23.
Kalitev semen nekaterih trav in metuljnic glede na čas namočenosti v goveji gnojevki in njeno koncentracijo : diplomska naloga
Rok Brajnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 v kalilni komori izvajali kalilni poskus s semeni trave (mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.)) in metuljnice (bele detelje (Trifolium repens L.)). Namen je bil proučiti, kako različne koncentracije goveje gnojevke (100 %, 50 %, 25 %) in čas namočenosti (14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) vplivajo na njihovo kalitev. Semena obeh rastlinskih vrst so z daljšanjem obdobja namočenosti izgubljala kalivost. Pri parametrih MGT-, FDG- in LDG-vrednosti skozi daljšanje obdobja namočenosti naraščajo, vendar pri teh nižje vrednosti pomenijo hitrejšo kalitev semen oziroma hitrejši začetek in zaključek kalitve. Bela detelja je najhitreje kalila v nerazredčeni gnojevki, mnogocvetna ljuljka pa v obeh razredčenih gnojevkah. S podaljševanjem časa namočenosti je končna kalivost semen pri mnogocvetni ljuljki najbolj upadala v nerazredčeni gnojevki, pri beli detelji pa je koncentracija gnojevke skozi čas namočenosti na kalitev semen delovala različno. Po 84 dneh namočenosti je seme bele detelje popolnoma izgubilo kalivost, seme mnogocvetne ljuljke pa je v istem časovnem obdobju obdržalo višjo končno kalivost kot bela detelja.
Ključne besede: kalitev semena / goveja gnojevka / bela detelja / mnogocvetna ljuljka
Objavljeno v DKUM: 17.06.2019; Ogledov: 2471; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

24.
Ekonomika preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko – študija primera
Alen Bolkovič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Po statističnih podatkih in po množici drugih dejstev v zadnjih letih vedno več konvencionalnih kmetij prehaja v ekološki način kmetovanja. Ekološko kmetovanje ni več majhna tržna niša, temveč hitro rastoči sektor kmetijstva. V diplomskem delu je izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno poljedelsko (19,70 ha) kmetijo Nemec, ki se nahaja na severovzhodu Slovenije, natančneje na Cvenu pri Ljutomeru. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit tehnološko-simulacijski model za potrebe ocene ekonomike preusmeritve. Z omenjenim modelom smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Finančni rezultat kmetije v konvencionalnem obdobju znaša 9.843,35 €. V obdobju preusmeritve je predviden finančni rezultat 7.460,47 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 31.061,95 €. Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev poljedelske kmetije Nemec v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Ekonomika, ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1539; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

25.
Izračun hranilne vrednosti živil za pekovske izdelke in testenine ekološke kmetije »Sadonik«
Martina Pečnik, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Uredba št. 1169/2011 daje tri različne možnosti za pridobivanje povprečne hranilne vrednosti živila. Lahko se opravi analiza živila, lahko se izračuna iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin oziroma se izračuna iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov. V diplomskem delu smo na željo ekološke kmetije "Sadonik" izračunali hranilne vrednosti za 11 ekoloških pekovskih izdelkov in 8 vrst ekoloških testenin, ki jih kmetija trži kot predpakirane. Z izračunanimi vrednostmi bo kmetija dopolnila obstoječo deklaracijo pekovskega peciva, kruha in testenin. Osnovo za računanje sta predstavljali tako zakonodaja s področja označevanja, kot tudi recepture živil, ki nam jih je posredovala kmetija. Podatke o povprečnih vrednostih smo črpali iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov. Vrednostim, ki smo jih dobili s pomočjo izračuna, smo določili meje dovoljenega odstopanja, ki so še sprejemljive v primeru uradne analize živila.
Ključne besede: označevanje živil, predpakirana živila, hranilne vrednosti, ekološka živila
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1583; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

26.
Preusmeritveni načrt kmetije Ploj iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje
Denis Ploj, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološko kmetijstvo v Sloveniji je zaradi vedno večje osveščenosti prebivalstva o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane v porastu. Na drugi strani pa je ekološka pridelava predvsem za manjše kmetije dodana vrednost, saj se lažje preusmerijo in prilagodijo zahtevam ekološke pridelave ter svoj produkt prodajo po višji ceni. Za manjšo konvencionalno kmetijo Ploj, ki ima njivskih površin le 1,1 ha, je izdelan preusmeritveni načrt. Za vsak kmetijski proizvod je pripravljena kalkulacija skupnih stroškov v konvencionalni pridelavi, pri preusmeritvi v ekološko pridelavo in v ekološki pridelavi, ko ima kmetija že status za ekološke pridelke. Za razvoj simulacijskega modela sta bila za kmetijo izdelana petletni kolobar in gnojilni načrt. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da kmetija v času konvencionalne pridelave posluje negativno, in sicer je finančni rezultat –216,39 €. V obdobju prvega leta preusmeritve je predviden pozitiven finančni rezultat v višini 3.371,33 €, medtem ko je za drugo leto preusmeritve predvideni finančni rezultat 6.770,17 €. Za obdobje ekološke pridelave je finančni rezultat 4.588,92 €.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika preusmeritve, kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1497; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

27.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Veberič v ekološko
Aleš Veberič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava zajema pripravo preusmeritvenega načrta konvencionalne poljedelsko-vinogradniške kmetije Veberič v ekološko pridelavo. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2017, nato sledita dve leti preusmeritvenega obdobja za poljedelstvo in tri leta za vinogradništvo. Po preusmeritvenem obdobju pridobi kmetija ekološki status. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je ocenjen s kalkulacijami skupnih stroškov in znaša 2.545,66 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat v prvem letu preusmeritve 3.311,44 €, v drugem letu preusmeritve 3.183,01 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa doseže vrednost 5.702,71 €. Z analizo SWOT so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo. Zaključimo lahko, da je iz ekonomskega vidika upravičena pridelava v obdobju preusmeritve in po prehodu v ekološko kmetijstvo.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / kalkulacije / vinogradništvo
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1336; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (291,90 KB)

28.
ALELOPATSKI VPLIV RAZLIČNIH EKSTRAKTOV IZ SRHKODLAKAVEGA (Amaranthus retrofleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA (Amaranthus cruentus L.) cv.'G6' NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Metka Bauman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Alelopatija je pojav, kjer rastline in mikroorganizmi proizvedejo alelokemikalije, ki lahko zaviralno ali stimulativno vplivajo na kalitev in zgodnji razvoj rastlin. V sodobnem kmetijstvu je pomembno poznati pozitivne in negativne vplive alelopatije, da jih znamo izkoristiti v različnih načinih pridelave, tudi v združenih setvah. Namen diplomskega dela je proučiti alelopatski vpliv ekstraktov iz suhih delov plevelnega, srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in zrnatega, mehiškega ščira (A. cruentus L. 'G6') na potek kalitve (kalivost semen, hitrost kalitve, hitrost skupne kalitve) in zgodnji razvoj koruze (dolžina korenine in masa korenine ter nadzemnega dela). V raziskavi je bil proučen vpliv ekstraktov iz različnih delov rastlin (korenine, stebla, listov in socvetja), apliciranih v različnih koncentracijah (100 %, 75 %, 50 %, 25 %). Za kontrolo je bila uporabljena destilirana voda. Ekstrakt iz listov plevelnega ščira v 100-% koncentraciji popolnoma inhibira kalitev koruze, sicer pa je statistično močnejši zaviralni vpliv na kalitev in potek kalitve opazen pri ekstraktih iz zrnatega ščira, zlasti pri ekstraktih iz stebel in listov, apliciranih v višjih koncentracijah (100 % in 75 %). Pozitiven vpliv na maso korenin in nadzemnega dela koruze imajo ekstrakti iz korenin plevelnega ščira (75- in 25 % koncentracija) in ekstrakti iz korenin zrnatega ščira aplicirani v 50- ter 25-% koncentraciji. Na beležene mase imajo značilen negativni učinek ekstrakti višjih koncentracij iz stebel, listov in socvetij zrnatega ščira.
Ključne besede: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Objavljeno v DKUM: 30.11.2018; Ogledov: 1319; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (607,79 KB)

29.
Yield performance and agronomic efficiency in oil pumpkins (Cucurbita pepo L. group Pepo) depending on production systems and varieties
Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Martina Bavec, Martina Robačer, Tjaša Vukmanič, Urška Lisec, Franc Bavec, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: In 2013 and 2014, a long-term trial (which was established in 2007) was conducted at the University Agricultural Centre in Pivola near Hoče. It included different production systems (conventional, integrated, organic, biodynamic), carried out in a field trial with oil pumpkins. The aim of the research was to analyse the effects of different production systems, varieties (hybrid and population variety) and years of production, on formation of oil pumpkin yields. The agricultural practice has been carried out in accordance with the applicable legislations and standards for the individual production system. When sowing, before fertilizing with nitrogen in early June and after the harvest, the amount of soil mineral nitrogen was monitored. We evaluated the number and weight of harvestable, unripe and decayed fruits, and yield of oil seed pumpkins and calculated the agronomic efficiency of the applied nutrients. The results showed that the year of production, the production system and the variety have a significant effect on some fruit characteristics and the yield of oil pumpkin seeds. The content of soil mineral nitrogen in May and September was significantly influenced by the production system and the year. In June, only the production system had a significant effect. The hybrid significantly increased the yields of oil pumpkin seeds in all production systems, even in the year that was less suitable for production. The agronomic efficiency of the applied nutrients in the biodynamic and organic production system is higher or equal than in the conventional production system, similarly, agronomic efficiency is higher in the hybrid compared to the oldest population variety efficiently. A comparable oil pumpkin yield can be expected in biodynamic and organic production, when proper nutrition and well carried out cultivation practices are combined with a new variety, when compared to less sustainable production systems, which often cause damage to the environment.
Ključne besede: production systems, variety, oil pumkins, mineral nitrogen, agronomic efficiency, yield
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1887; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (290,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
Poznavanje in razumevanje označb na predpakiranih živilih potrošnikov Zahodne Slovenije
Martin Kozmos, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Z vidika varovanja zdravja potrošnikov in varstva pred poneverbami imamo v EU in v Sloveniji jasno zakonodajo o tem katere označbe so na predpakiranih živilih obvezne in katere se nanašajo na kakovost živil. V poplavi informacij, ki so na označbah, se poraja vprašanje, ali se potrošnik znajde, ni zaveden in se zna odločiti za nakup po svojih pričakovanjih. V anketi o poznavanju in razumevanju obveznih in označb kakovosti na predpakiranih živilih ter nakupovalnih navadah je sodelovalo 126 potrošnikov iz kohezijske regije Zahodna Slovenija. Rezultati analize so pokazali, da anketiranci na embalaži najpogosteje vidijo logotip Pridelano/proizvedeno brez GSO (92,3 %), ki ga tudi najbolj razumejo (61,9 %). Najpogosteje izbirajo živila označena z logotipom Izbrana kakovost (57,1 %) in Pridelano/proizvedeno brez GSO ter z EU logotipom za ekološko kmetijstvo (49,2 %). Kar 86,5 % ve, da je gluten v pravih žitih, vsi vedo, da je na na živilih obvezna navedba datum minimalne trajnosti ali datum uporabe, več kot 80 % pozna večino obveznih informacij na označbah hranilnih vrednosti. Več kot dve tretjini (76–77 %) potrošnikov misli, da je potrebno označevati tudi živalske proizvode, če so bile živali krmljene z GS krmo. Izobrazba potrošnika in višina mesečnega dohodka ne vpliva na poznavanje obveznih označb na živilu, vpliva pa na skoraj vse testirane nakupovalne navade.
Ključne besede: predpakirano živilo / označevanje / anketiranje / potrošnik / poznavanje označb / razumevanje označb
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1083; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.78 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici