11. Tehnološke in prehranske lastnosti antinutritivov, navzočih v stročnicahNika Lichteneger, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je s pomočjo obsežnega pregleda strokovne literature teoretično predstaviti antinutritive v stročnicah ter njihove tehnološke in prehranske lastnosti. Antinutritivi so sekundarni presnovki, ki imajo specifične biološke učinke na strukturno in fiziološko delovanje specifičnih spojin. Nekateri zavirajo presnovo beljakovin, drugi ovirajo sprejem mineralov, tretji pa zavirajo sprejem vitaminov. Obstajajo razlike v količinah posameznih antinutritivov med različnimi vrstami stročnic ter različnimi sortami znotraj posamezne vrste. Ker stročnice vsebujejo antinutritive, ki lahko negativno vplivajo na njihovo prehransko vrednost, poskušamo v živilih njihovo koncentracijo zmanjšati oz. jih odstraniti z različnimi tehnološkimi procesi. Antinutritivi v stročnicah niso v enaki meri zastopani, kakor tudi različni antinutritivi nimajo enakih fizioloških učinkov. Pri ljudeh in živalih lahko povzročijo neustrezno prehranjenost ali malnutricijo oz. lahko njihovo uživanje povzroči pomanjkanje mikrohranil in mineralnih snovi. Ravnovesje med koristnimi in škodljivimi učinki rastlinskih antinutritivov je odvisno od njihove koncentracije, kemijske strukture, časa izpostavljenosti in interakcije z drugimi prehranskimi komponentami.
Ključne besede: antinutritivi, stročnice, odstranjevanje, zdravje, analitika
Objavljeno v DKUM: 14.02.2022; Ogledov: 836; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
12. Vpliv različnih pristopov gnojenja z dušikom na kakovost češenj sorte 'summit ' : magistrsko deloNina Planinc, 2021, magistrsko delo Opis: Od leta 2015 do 2019 je v nasadu Sinič 1 na območju UKC Pohorski dvor potekal poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5, posajenih leta 2010. Izvzeli smo tri leta (2016, 2018, 2019) ter primerjali vpliv različnega odmerka (80 kg N/ha, 120 kg N/ha) in časa njegove prve aplikacije dušika (jesen, pomlad), dodanega z gnojilom KAN (kalcijev amonnitrat) na pridelek in parametre kakovosti plodov (masa 100 plodov, suha snov, titracijske kisline in čvrstost plodov). Ugotovili smo, da je na količino pridelka pozitivno vplival manjši odmerek dušika s prvo aplikacijo v jesenskem času. Na parameter masa 100 plodov je v večini let pozitivno vplivala prva aplikacija gnojila jeseni, ne glede na odmerek dušika. Na vsebnost suhe snovi v izbranih letih noben dejavnik ni izkazal pomembnega konsistentnega vpliva. Na vsebnost skupnih titracijskih kislin je pomembno vplivala interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. Od posameznih dejavnikov sta večji spomladanski odmerek in manjši jesenski odmerek povečala vsebnost skupnih titracijskih kislin v plodovih. Čvrstost plodov je bila v veliki meri odvisna od pridelovalne sezone, nanjo pa je pomembno vplivala tudi interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. V letu 2019 s 50 % manj padavin v času jesenskega gnojenja in v času zimskega mirovanja ter s 100 mm manj padavin v času rastne dobe (med aprilom in junijem) je bila čvrstost plodov 15 % večja kot leto prej, glede na odmerek dušika pa so bili plodovi najmanj čvrsti pri spomladanskem gnojenju, medtem ko so boljšo čvrstost v več letih poskusa običajno dosegli plodovi z manj intenzivno pognojenih dreves.
Ključne besede: češnja, dušik, gnojenje, kakovost, plod
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,66 MB) |
13. |
14. Načrtovanje in postavitev učnega permakulturnega vrta ob Osnovni šoli Janka Glazerja RušeNoemi Ludvik, 2021, diplomsko delo Opis: Permakultura je oblika trajnostnega kmetijstva z individualnim pristopom postavitve in zasaditve. Ni recept, temveč koncept, zasnovan na individualnosti posameznika, finančnih sposobnostih, strokovni podkovanosti ter na sodelovanju in reciklaži uporabljenih materialov. V okviru diplomskega dela je bil na pobudo Občine Ruše in skupaj s predstavniki osnovne šole načrtovan in postavljen učni vrt z dogovorjenimi elementi, ustrezno umeščenimi v razpoložljiv prostor. V njem je bila izvedena delavnica z učenci 6. razreda pri predmetu naravoslovje. Na delavnici so bili s pomočjo postavljenih elementov (visoke in izbočene grede, vertikalne zasaditve, hotel za žuželke, kompostnik) obravnavni nekateri vsebinski sklopi učnega načrta (prst, sistematika, morfologija in razmnoževanje rastlin, škodljivi in koristni organizmi, ravnanje z odpadki). Učenci so na delavnici aktivno sodelovali pri končnih zasaditvah in polnjenju hotela za žuželke. Usvojeno znanje so utrdili s pomočjo pripravljenih učnih listov in pomagal. S postavitvijo vrta ob šoli in izvedbo učne delavnice smo pokazali, da je permakulturni vrt pravilno in funkcionalno načrtovan, primerno zasajen ter da ga lahko uporabijo pri pouku naravoslovja.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, permakultura, mešane zasaditve, učilnica v naravi, pouk naravoslovja
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 957; Prenosov: 87
Celotno besedilo (6,94 MB) |
15. Analitične lastnosti nekaterih heirloom sort paradižnika.Martina Vogrin, 2021, magistrsko delo Opis: Heirloom sorte so komercialno manj zanimive sorte paradižnika, ki pa pridobivajo na veljavi, saj so dobro prilagojene lokalnim pridelovalnim razmeram in po lastnostih bolj raznolike. Analizirane so bile lastnosti 40 kultivarjev paradižnika, od teh 38 heirloom sort in dveh hibridov. Fiziološko zreli plodovi so bili umeščeni v osem vizualno določenih barvnih skupin (rdeči, roza, oranžni, beli, zeleni, rumeni, modri in črni). Izmerili smo jim velikost, maso, čvrstost in parametre barve (L*, a* in b*) ter s hitrimi laboratorijskimi testi vsebnost C-vitamina, suhe snovi in titracijskih kislin. Kultivarji se med seboj razlikujejo po parametrih barve, obliki in velikosti, vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin, medtem ko se po vsebnosti C-vitamina ne razlikujejo. Med rdečeplodnimi kultivarji ima največ C-vitamina 'Ded Moroz' (49,9 mg/100 g), vsebnost vitamina v obeh hibridnih kultivarjih 'Cherrola F1' (29,0 mg/100 g) in 'Mondial F1' (21,7 mg/100 g) je enaka vsebnosti v ostalih heirloom sortah (19,7–32,3 mg/100 g). Parametra vsebnost suhe snovi in C-vitamina nista v čvrsti korelaciji (rS = 0,304).
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, C-vitamin, titracijske kisline, suha snov
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,74 MB) |
16. Ekonomika pridelave in pridelave ajdeVeronika Novak, 2020, diplomsko delo Opis: Na podlagi raziskave je bila ocenjena ekonomska upravičenost pridelave in predelave ajde. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja pridelavo ajde na Kmetiji Kavaš v Odrancih, drugi del pa predelavo ajde v Mlinarstvu Kolenko na Gornji Bistrici. Ekonomika pridelave ajde je bila ocenjena brez upoštevanja in z upoštevanjem finančnih podpor iz ukrepa KOPOP. Tehnološko simulacijski model nam je omogočil vpogled v ključne ekonomske kazalce, na podlagi katerih smo ugotovili, ali je poslovanje dobičkonosno. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da sta pridelava in predelava ajde ekonomsko upravičeni. Pri pridelavi ajde na Kmetiji Kavaš je finančni rezultat brez upoštevanja finančnih podpor ukrepa KOPOP znašal 2875,66 €, ob upoštevanju pa 12.871,66 €. Pri vsaki predelavi ajdovega zrnja v različne proizvode so koeficienti ekonomičnosti večji od 1, kar pomeni, da je predelava ajde ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, ajda
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 984; Prenosov: 123
Celotno besedilo (818,77 KB) |
17. Ekonomika preusmeritve sadjarsko vinogradniške kmetije v ekološko - študija primeraMateja Fekonja, 2020, diplomsko delo Opis: Tudi v Sloveniji je vse več ekološke pridelave ter povpraševanja po ekoloških pridelkih, zato smo v diplomskem delu izdelali preusmeritveni načrt za manjšo sadjarsko vinogradniško kmetijo Fištravec iz Slovenskih Goric. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov je bila ocenjena ekonomska upravičenost preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja, in sicer za obdobje konvencionalne kmetije, obdobje kmetije v preusmeritvi ter obdobje kmetije po preusmeritvi, ko je kmetija ekološka. Kalkulacije skupnih stroškov so pokazale, da je preusmeritev kmetije Fištravec ekonomsko upravičena, saj se je koeficient ekonomičnosti iz 1,10 v konvencionalni pridelavi povišal na 1,51 v ekološki pridelavi.
Ključne besede: kalkulacije skupnih stroškov, preusmeritev, sadjarstvo, vinogradništvo
Objavljeno v DKUM: 04.09.2020; Ogledov: 1207; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,09 MB) |
18. Ribe in morski sadeži v prehraniŽeljka Tušek Fendre, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Zaradi posebnega okusa in vonja, ki sta brez primere med drugimi živili, so ribe že od nekdaj deležne posebne pozornosti. Pri pripravi rib je pomembno, da prideta do izraza specifični okus in vonj, zato se za vsako vrsto rib posebej priporoča tudi najprimernejši način priprave. Po svoji biokemijski sestavi so ribe popolna hrana, saj vsebujejo hranilne snovi, ki so nujne za človeški organizem. Ribe niso samo kulinarična posebnost, pač pa zelo pomemben prehrambni artikel, ki vsebuje beljakovine z visoko biološko vrednostjo, vitamina A in D, esencialne maščobne kisline in mineralne snovi. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so anketirani ozaveščeni glede uporabe rib, morskih sadežev in mehkužcev v prehrani, razdeljeni po spolu, starostnih skupinah in izobrazbi. Vprašalnik je bil sestavljen iz 35 vprašanj, od tega se je 24 vprašanj nanašalo izključno na ribe. Rezultati so pokazali, da je riba na krožniku vseh vprašanih dvakrat mesečno (53,3 %); najpogosteje uživajo pečene ribe (56,6 %), svežino ribe prepoznajo po jasnih očeh (47,5 %), ribe nabavljajo v trgovini (50 %) in so zadovoljni s kakovostjo in dostopnostjo trga z ribami (61,2 %). Pogostost uživanja rib je manjša od priporočljive, predvsem pri mlajši populaciji.
Ključne besede: ribe, morski sadeži, prehrana, zdravje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2020; Ogledov: 1616; Prenosov: 348
Celotno besedilo (1,68 MB) |
19. Ekonomika preusmeritve kmetije v ekološko - študija primeraValentina Vučak, 2019, diplomsko delo Opis: V svetu je vedno večje povpraševanje po ekoloških izdelkih. Tudi v Sloveniji je o ekološkem kmetijstvu vse
več ozaveščanja, zato smo se z namenom ocene ekonomike odločili razviti preusmeritveni načrt za lastno
kmetijo Vučak. Na kmetiji je rastlinska pridelava in reja govejih pitancev. Načrt pridelave na kmetiji je
predstavljen v konvencionalni pridelavi, v preusmeritvenem obdobju in v ekološki pridelavi. Kmetija je
velika 56,18 ha in se nahaja na severovzhodnem delu Slovenije. Ker polovica kmetije spada pod Krajinski
Park Goričko so na kmetiji tudi dodatne omejitve v sklopu zakonodaj. Razvili smo tehnološko-simulacijski
model skupnih stroškov s kalkulacijami. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je
ekološka pridelava ekonomsko upravičena. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je bil 12.819,06 €,
po prehodu v ekološko pa 90.691,73.
Ključne besede: simulacijski model / preusmeritveni načrt / kalkulacije / ekološko
kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 1555; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,10 MB) |
20. Poznavanje in razumevanje označb na predpakiranih živilih med študenti in zaposlenimi na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vedeTjaša Pangerl, 2019, diplomsko delo Opis: Z Uredbo (EU) 1169/2011 je na območju Evropske Unije določeno, katere informacije o živilu morajo biti obvezno navedene. Poleg obveznih označb najdemo na predpakiranih živilih tudi neobvezne označbe, ki kažejo na višjo kakovost živila ali posebno obdelavo živila v predelavi. Na predpakiranih živilih je tako veliko informacij, ki potrošnikom nudijo možnost izbire najprimernejšega zanje, vendar jih potrošniki pogosto ne razumejo ali ne poznajo. Z diplomskim delom smo želeli izvedeti, ali študenti in zaposleni na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru vedo, katere informacije morajo biti na predpakiranih živilih in ali poznajo dodatne označbe ter če jih poznajo, kako pogosto se odločajo za nakup živil z dodatnimi označbami. Do statistično značilnih razlik je prišlo med študenti in zaposlenimi živilih pri poznavanju in razumevanju Evropskega logotipa za ekološko kmetijstvo. Rezultati so pokazali, da spol delno vpliva na poznavanje in razumevanje označb na predpakiranih živilih. Odgovori študentov študijskega programa Varnost hrane v prehrambeni verigi se niso statistično značilno razlikovali od odgovorov ostalih študentov, prav tako se zaposleni in študenti približno enako pogosto odločajo za nakup izdelkov z nekaterimi dodatnimi označbami kakovosti.
Ključne besede: označevanje, predpakirano živilo, anketiranje, potrošniki
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 1386; Prenosov: 225
Celotno besedilo (2,11 MB) |
