Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The study aimed to investigate the effectiveness of biochar application on fertile soils in a temperate climate during the first year of application. The field trial was conducted on a nutrient-rich silt loam soil at two experimental sites in north-eastern Slovenia (Biš and Skorba). The effect of biochar applied alone or in combination with compost or mineral fertiliser on soil properties and yield of white cabbage was studied. In addition to the control (C), the soil received five treatments including biochar (B; 1.5 t/ha), compost (CO; 1.5 t/ha), biochar-mixed compost (BCO; 3.0 t/ha), standard mineral fertilisers (NPK; NPK 0.35 t/ha, potassium sulphate 0.25 t/ha and calcium ammonium nitrate 0.25 t/ha) and combined application of half the amount of NPK and BCO (NPK+BCO). The results showed that the applied treatments had no significant influence on the measured soil chemical parameters, except for the amount of total organic carbon, electrical conductivity and pH in Biš and total carbon in Skorba. All investigated parameters (cabbage head weight, head circumference, total and market yield) were higher at the experimental site Skorba. Statistically significant differences were found only at the experimental site Biš, where the treatment influenced all parameters (p < 0.01), except for the head circumference of the cabbage. The NPK and NPK+BCO treatments produced significantly higher total yields (66.7 t/ha and 65.8 t/ha, respectively) and marketable yields (53.2 t/ha and 51.8 t/ha, respectively) compared to the other treatments (41.3-52.6 t/ha and 30.5-42.4 t/ha, respectively). Although the differences between the other treatments were insignificant, a trend of decreasing cabbage yields towards CO > BCO > B was observed. Similar results were also obtained when analysing the average data of the two experimental sites.
Ključne besede: biochar, soil amendments, fertilisers, soil chemical properties, cabbage yield
Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Povezava na datoteko

Opis: Iz leta v leto se z naraščanjem svetovne populacije večajo tudi pritiski ljudi na kmetijski sektor, da se z obstoječo tehnologijo in načinom pridelave hrane pridela večjo količino hrane. Tradicionalna kmetijska praksa posledično predstavlja vedno večjo obremenitev okolja, neracionalno porablja omejene vire, s svojim delovanjem negativno posega v ekosistem in se zaradi opuščanja kmetovanja na manjših lokalnih površinah se hkrati daljša tudi transportna pot, ki jo mora pridelana hrana narediti, da prispe od polja do polic v trgovinah. V diplomskem delu sta predstavljena tehnično načrtovanje in projektiranje prototipnega prenosnega hidroponskega sistema, ki ga je mogoče s pomočjo tovornega vozila C kategorije prepeljati na katerokoli lokacijo. Načrtovan prototipni hidroponski sistem bi v praksi lahko predstavljal nov mejnik pridelave lokalne hrane, saj je načrtovan na način, ki omogoča njegovo postavitev v praktično katerokoli okolje. Po uspešno načrtovanem prenosnemu prototipnemu hidroponskemu sistemu v inženirskem programu SolidWorks 2022 so bile izvedene osnovne kalkulacije, ki so pokazale prednosti v pridelavi izbrane poljščine (solata) med tradicionalno pridelavo na tleh in pridelavo v prototipnem sistemu. Ugotovili smo, da je v načrtovanem sistemu IV mogoče brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na enaki površini pridelati bistveno večjo količino solate v času celega leta neodvisno od zunanjih klimatskih razmer v kateremkoli okolju ob bistveno manjših stroških. Ker je prototipni sistem mobilen, preprost za vzdrževanje in za njegovo umestitev niso potrebna posebna dovoljenja in soglasja pristojnih državnih organov ter hkrati omogoča lokalno pridelavo sveže hrane, smo pod vprašaj postavili smiselnost tradicionalne pridelave v tleh, ki še vedno temeljijo na uporabi velikih količin FFS, dragi kmetijski mehanizaciji in dolgih transportnih verigah.
Ključne besede: hidroponika, prenosni sistem, pridelava solate, osnovne kalkulacije, SolidWorks projektiranje
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,90 MB)

Opis: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Ključne besede: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: In addition to improving soil quality, the fertilisation of grassland with cattle slurry is often associated with seed dispersal. Most studies focus on the effects of cattle slurry on the germination and early development of weed species, but less is known about how slurry affects the germination process of grasses and forage legumes. The aim of Experiment I of our study was therefore to investigate the influence of soaking time in cattle slurry of different concentrations on Lolium multiflorum, Dactylis glomerata, Trifolium pratense and Trifolium repens. Seeds were soaked in undiluted (100%) and diluted cattle slurries (50% and 25%) for 14, 28, 42, 56, 70 and 84 days. Experiment II was conducted to study the initial growth of studied plants from seeds soaked in cattle slurry of different concentrations for 14 days. After the germination test, which was carried out under controlled conditions, the germination index (GI) was calculated. The results (Experiment I) show that a short soaking in cattle slurry (14 days) has no negative effect on the germination process for all species. However, a longer soaking resulted in significantly reduced and delayed germination, especially in undiluted slurry for grasses and diluted slurries for clovers. The slurry concentration (Experiment II) only influenced the root growth of L. multiflorum. Seedlings grown from seeds soaked in undiluted slurry had a 17% higher relative root length than the control and developed significantly longer root systems than the other two slurry concentrations.
Ključne besede: cattle slurry, soaking time, seed germination, initial plant growth, Lollium multiflorum, Dactylis glomerata, Trifolium pratense, Trifolium repens
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance.
Ključne besede: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 745; Prenosov: 187
Celotno besedilo (2,23 MB)