1. Ozonation of amoxicillin and ciprofloxacin in model hospital wastewater to increase biotreatabilitySeverina Aleksić, Andreja Žgajnar Gotvajn, Katarina Premzl, Mitja Kolar, Sonja Šostar-Turk, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Amoxicillin (AMX) and Ciprofloxacin (CIP) are antibiotics commonly used in human medicine with high environmental toxicity and poor biodegradability. They have been found in various hospital effluents and groundwater, and their environmental impact is still not fully understood. In this work, we investigated the possibility of treating model wastewaters containing the antibiotics AMX and CIP using ozonation, with the addition of H$_2$O$_2$ under various conditions, including different pH values, H$_2$O$_2$, and ozone dosages. The quantification of and treatment efficacy for antibiotic removal were determined via solid phase extraction followed by chromatographic separation by liquid chromatography coupled with tandem triple quadrupole mass spectrometry (LC/MS/MS). This analytical system is quite efficient for the detection of all major antibiotic classes, even if they are present at very low concentrations. The efficiency of ozonation was determined by measuring the TOC (Total Organic Carbon) changes after ozonation of the model wastewater and by measuring the concentration of the two antibiotics. In a sequential activated sludge process of ozone-treated model wastewater, almost complete TOC removal and an overwhelming decrease in antibiotic concentrations (up to 99%) were observed. Ozonation resulted in complete removal of AMX and CIP in less than 30 and 120 min, respectively. The results of this work indicate that ozonation could be a suitable pretreatment method to reduce the toxicity of contaminants (AMX and CIP) and improve the biodegradability of hospital wastewater.
Ključne besede: antibiotics, amoxicillin, AMX, ciprofloxacin, CIP, hospital wastewater, hydrogen peroxide, ozone, sludge, water treatment
Objavljeno v DKUM: 06.08.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 13
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Stališča odjemalcev glede vplivnežev in njihove nakupne namereSeverina Pal, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem analizirala stališča odjemalcev do vplivnežev, ki jih spremljajo na družbenih omrežjih, kot tudi njihove nakupne namere. Prva polovica teoretičnega dela opisuje stališča. Ta se oblikujejo kot celota vseh izkušenj, informacij in čustev do objekta opazovanja. V mojem diplomskem delu so ta objekt opazovanja vplivneži, ki so v današnjih časih izjemno pomembni, ker oglašujejo izdelke na družbenih omrežjih, podjetja pa z njihovo pomočjo lažje dosežejo potencialne odjemalce. Vplivneže in njihov pomen sem predstavila v drugi polovici teoretičnega dela. Analizo sem pripravila na podlagi anonimnega spletnega vprašalnika s pomočjo katerega sem proučila tri različne komponente stališč, ki so čustvena, razumska in vedenjska komponenta. Pri analiziranju čustvene komponente so respondenti ocenjevali različne lastnosti vplivnežev, kot so avtentičnost, iskrenost, pristnost, kredibilnost in podobno. Pri analiziranju razumske komponente so morali vplivneže oceniti kot dober ali slab vir informacij o izdelkih. Zadnja komponenta, ki sem jo analizirala je bila vedenjske komponenta, ki se je osredotočala na nakupno namero odjemalcev. Respondenti so lastnosti vplivnežev ocenili pozitivno, dojemajo pa jih tudi kot zanesljiv in dober vir informacij o izdelkih. Odjemalci pa imajo v povprečju izdelke, ki jih oglašujejo vplivnežev namen kupiti, vendar moramo upoštevati še druge dejavnike, ki lahko vplivajo na njihove nakupne odločitve.
Ključne besede: stališča, odjemalci, vplivneži, družbena omrežja, oglaševanje.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 598; Prenosov: 91
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
3. Procesi odstranjevanja antibiotikov iz bolnišničnih odpadnih vodSeverina Stavbar, 2018, doktorska disertacija Opis: Ostanki antibiotikov in drugih zdravil, postajajo vse resnejši problem, saj jih najdemo v izpustih iz farmacevtskih in proizvodnih obratov, bolnišnic in odplakah iz čistilnih naprav. Različne študije so pokazale, da so ostanki antibiotikov prisotni v odpadnih in površinskih vodah, zadnje študije pa kažejo trend zviševanja tudi v tleh, podtalnici ter pitni vodi. Čeprav so izmerjene koncetracije v širokem koncentracijskem območju od ng/L do µg/L, so lahko nekateri razgradni produkti aktivnih snovi celo bolj toksični kot izvorna snov. Predhodne študije so pokazale, da so najvišje koncentracije antibiotikov v bolnišničnih odpadnih vodah. Za odstranitev takšnih onesnaževal pa obstoječe čistilne naprave niso primerne, saj velike količine antibiotikov ostajajo v vodi tudi po čiščenju.
V doktorski disertaciji so predstavljeni trije procesi odstranjevanja teh onesnaževal iz bolnišničnih odpadnih vod. Glavni namen je bil poiskati napredne, izvedljive metode za odstranitev izbranih antibiotikov iz bolnišnične odpadne vode. V prvem delu smo se osredotočili na postopek čiščenja s sub in super-kritično oksidacijo, kjer smo preučili procesne parametre: vpliv temperature, tlaka, pretoka in časa. V drugem delu smo opravili postopek ozonacije, kjer smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode s spreminjanjem pH vzorca, različnimi odmerki ozona ter dodatek vodikovega peroksida (H2O2). V tretjem delu smo za čiščenje sintetično pripravljene bolnišnične odpadne vode uporabi aerobni reaktor, kjer smo iskali optimalen bivalni čas. Vsebnost antibiotikov smo po vsaki metodi čiščenja določali z optimiranimi LC-MS/MS analiznimi tehnikami.
V zadnjem delu doktorske disertacije smo vse omenjene postopke čiščenja implementirali na realnem vzorcu bolnišnične odpadne vode. Vsebnost antibiotika v realnem vzorcu pred in po čiščenju smo določali z ekstrakcijo na trdni fazi v povezavi z optimirano LC-MS/MS tehniko. Na koncu smo izvedli še test inhibicije porabe kisika z aktivnim blatom za oksidacijo ogljika in amonija, s katerim smo poskušali ugotoviti, toksičen vpliv očiščene vode na mikrooganizme v aktivnem blatu.
Ključne besede: Antibiotiki, Bolnišnična odpadna voda, Sub-kritična oksidacija, Super-kritična oksidacija, Ozonacija, Aerobni reaktor, LC-MS/MS, Test toksičnosti
Objavljeno v DKUM: 20.06.2018; Ogledov: 2030; Prenosov: 278
Celotno besedilo (2,60 MB) |
4. Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 2.del: Apretiranje z neformaldehidnimi reagentiSeverina Iskrač, Simona Strnad, Suzana Jus, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava rezultate optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z brezformaldehidnim reagentom. Proučevali smo vpliv koncentracije brezformaldehidnega reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne preje. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, barve razlike, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja. Z uporabo brezformaldehidnega reagenta za zamreženje smo dosegli znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 51,1 do 92,4 %, povečanje kota razgubanja za 60 do 145%, zmanjšanje pretržne sile za 49% do 65% in pretržnega raztezka za 31,6 do 37,6%. Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnik barvnih razlik in obarvanih tkanin.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, brezformaldehidno zamreženje, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1635; Prenosov: 108
Celotno besedilo (645,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 1. del: Apretiranje z reagenti z nizko vsebnostjo formaldehidaSeverina Iskrač, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Simona Strnad, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z reagentom z nizko vsebnostjo formaldehida - metilirane dimetiloldihidroksietilen sečnine (DMDHEU). Proučevali smo vpliv koncentracije reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne tkanine. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja, kakor tudi vpliv postopka apretiranja na barvo viskoznih tkanin iz močno vite preje. Z uporabo reagenta za zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida smo dosegli: znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 29,5 - 62,7 odstotka, povečanje kota razgubanja za 18,4 - 144,3 odstotka, znižanje pretržne sile (za 7,2 - 22,9 odstotka) in pretržnega raztezka (za 6,2 - 20,9 odstotka). Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnih barvnih razlik na pobarvanih tkaninah.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1441; Prenosov: 100
Celotno besedilo (579,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Določitev vzrokov porumenitve optično beljenih bombažnih pleteninKarin Stana-Kleinschek, Severina Iskrač, 2000, izvirni znanstveni članek Opis: Osnovni namen raziskave je bil določiti veličine, ki so vzrok za porumenitev optično beljenjih pletenin. V raziskavi so bili analizirani že obstoječi madeži na pletenini, ki je bila tovarniško beljena in konfekcionirana (IR in UV/VIS spektrometrija). Nadaljnji namen raziskave je bil zasledovanje nastanka rumenih madežev pod vplivom različnih veličin: svetlobe, klimatskih pogojev, mazalnega olja, perkloetilena in spremne embalaže. Sprememba stopnje beline je bila zasledovana spektrofotometrično. Ugotovljeno je bilo, da je verjetni vzrok nastanka rumenih madežev tovarniško beljenih materialov mazalno olje ali njegovi razgradni produkti. Laboratorijska simulacija nastankov madežev, ki je bila izvajana sedem mesecev pod vplivom različnih veličin, ni povzročila nastanka karakterističnih rumenih madežev, prišlo pa je do padca stopnje beline. Od vseh analiziranih parametrov ima na spremembe stopnje beline največji vpliv mazalno olje pod vplivom svetlobe.
Ključne besede: tekstilna industrija, bombaž, pletenine, optično beljenje, porumenitev tekstilij
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1667; Prenosov: 86
Celotno besedilo (809,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Prikrite oblike delovnega razmerja s poudarkom na navideznih samozaposlenihSeverina Korez, 2016, diplomsko delo Opis: Delovno pravo je v funkciji zaščite delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Zaradi spremenjenih gospodarskih, tržnih ter družbenih razmer se v praksi vedno pogosteje pojavljajo razmerja, ki nimajo tradicionalne oblike delovnega razmerja in delovnopravnega varstva. Diplomsko delo Prikrite oblike delovnih razmerij s poudarkom na navideznih samozaposlenih obravnava položaj oseb v prikritih delovnih razmerjih, podrobneje pa položaj navideznih samozaposlenih.
Prikrita delovna razmerja so razmerja, ki dajejo videz drugačnega razmerja, kot med strankama dejansko obstaja. Prikrita delovna razmerja imajo negativen vpliv v prvi vrsti na delavca, saj se mu na tak način odreka delovnopravno varstvo, ki bi ga moral biti deležen. Pri obravnavi prikritih delovnih razmerij je ključna jasna opredelitev elementov delovnega razmerja. Na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja lahko namreč tudi v mejnih primerih ugotovimo ali sta stranki v delovnem razmerju ali ne. Slovenska delovna zakonodaja vzpostavlja relativno dobro in trdno formalno podlago za ugotavljanje delovnega razmerja tudi v primerih prikrivanja njegove prave pravne narave. ZDR-1 v 4. čl. vsebuje definicijo oz. elemente delovnega razmerja in tako v veliki meri olajša presojo obstoja delovnega razmerja v primerih, kjer ni sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi ali ni jasno izražena vsebina pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
Pri navideznih samozaposlenih govorimo o primerih, ko se osebi, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za delavca ne prizna delovnopravnega varstva, ampak se z njo, kot formalno samozaposlenim, poslovno sodeluje. Navidezno samozaposleni so tako formalno samozaposleni, dejansko pa je mogoče v teh razmerjih med naročnikom (dejansko delodajalcem) ter samozaposlenim (dejansko delavcem) prepoznati elemente delovnega razmerja. Tudi navideznim samozaposlenim je potrebno po načelu prednosti dejstev pred obliko pogodbe priznati položaj delavca ter jim zagotoviti ustrezno delovnopravno varstvo. Pravo naravo pogodbenega razmerja lahko delovno sodišče ugotovi le na podlagi tožbe navideznega samozaposlenega. Ker le-ti tožbe zaradi slabih možnosti drugih oblik zaposlitve pogosto ne upajo vložiti, ima pomembno vlogo v takšnih primerih tudi delovna inšpekcija.
Ključne besede: prikrita delovna razmerja, navidezni samozaposleni, delovnopravno varstvo, elementi delovnega razmerja, delavec, samozaposleni, nove oblike opravljanja dela
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 2630; Prenosov: 391
Celotno besedilo (643,58 KB) |
8. |
9. |
10. Procesne bilance : skriptaMajda Krajnc, Severina Oreški, Franc Purkeljc, 2012, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo Ključne besede: Kemijsko inženirstvo, kemijsko računanje, Masne bilance, Numerične metode, Procesna tehnika, procesne bilance, Učbeniki za visoke šole
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2032; Prenosov: 135
Povezava na celotno besedilo |
