| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridržek lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil : magistrsko delo
Sergeja Mevc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut pridržka lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil. Za lažje razumevanje instituta so skozi delo zajeti in obrazloženi tudi pojmi, ki so s pridržkom lastninske pravice povezani, in sicer lastninska pravica, posest, anticipiran posestni konstitut, cesija, pričakovalna pravica, prodajna pogodba, stečaj in izvršba. Pridržek lastninske pravice predstavlja posebno pogodbeno klavzulo, s katero si prodajalec pridrži lastninsko pravico do celotnega plačila kupnine s strani kupca. Gre za obliko zavarovanja prodajalčevega položaja v primeru neizpolnitve kupčeve obveznosti. Posledica neplačila celotne kupnine s strani kupca namreč predstavlja upravičenje prodajalca, da s stvarnopravnim oziroma reivindikacijskim zahtevkom zahteva vrnitev stvari, ki jo je na podlagi prodajne pogodbe izročil kupcu. Pridržek lastninske pravice je namreč v funkciji zavarovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da je upnik tisti, ki ima pravico do izbire, ali zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari. Predmet lastninskega pridržka so lahko le premične stvari, pri nepremičninah pa se zavarovanje prodajalčeve terjatve zagotavlja z drugimi sredstvi, predvsem s hipoteko. Za dogovor pridržka lastninske pravice med pogodbenima strankama ni potrebna notarska oblika, dogovorjen je lahko pisno ali celo ustno. Za učinkovanje lastninskega pridržka nasproti kupčevim upnikom pa je predpisana strožja obličnost, in sicer oblika notarskega zapisa, vendar pa lahko okoliščina, da je bila prodajna pogodba, ki je vsebovala pridržek lastninske pravice, sklenjena brez notarske overitve določila, ki vsebuje pridržek lastninske pravice, vpliva le na veljavnost pridržka lastninske pravice, ne pa tudi na veljavnost pogodbenega razmerja med strankama, ki je bilo veljavno izpolnjeno. Zaradi neprimernosti in nezadostnega zavarovanja, ki ga daje klasični pridržek lastninske pravice, je poslovna praksa izoblikovala izvedene oblike pridržka lastninske pravice, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju gospodarskega pogodbenega prava. Sem sodi podaljšani pridržek lastninske pravice, ki je rezultat razvoja avtonomnega gospodarskega prava in ima, kljub temu da v pravnih redih držav ni zakonsko urejen, pomembno mesto v blagovnem prometu. Predstavlja situacijo, kjer prodajalec kupcu proda in izroči premično stvar, s čimer kupec pridobi upravičenje do nadaljnjega razpolaganja s stvarjo, hkrati pa se zaveže, da bo na prodajalca prenesel terjatve, ki jih bo pridobil iz nadaljnje prodaje stvari tretjim. Naslednja izvedena oblika lastninskega pridržka, ki je odraz potreb poslovne prakse, je pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi. Prodajalec v tem primeru proda in izroči premično stvar kupcu, ki jo predela. Prodajalec in kupec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih stroškov, kar se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. vi Izvedeno obliko pridržka lastninske pravice predstavljata tudi razširjeni pridržek lastninske pravice in preneseni pridržek lastninske pravice, ki ima dve pojavni obliki, in sicer nadalje izgovorjeni pridržek in priključeni pridržek. Bistvo pridržka lastninske pravice se torej kaže v razmerju med prodajalcem in drugimi upniki kupca, kadar kupec še ni poravnal celotne kupnine, saj lahko prodajalec svojo pravico uveljavlja tudi v stečaju. Ker slovenska insolvenčna zakonodaja ne ureja položaja pogodbenih strank pri pridržku lastninske pravice, kadar se začne stečajni postopek nad prodajalcem ali kupcem, se v tem primeru uporabijo splošna pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah. Zaradi pravne narave pridržka lastninske pravice, ki je sklenjen pod odložnim pogojem plačila celotne kupnine, preneha, ko kupec plača celotno kupnino.
Ključne besede: pridržek lastninske pravice, pričakovalna pravica, posestni konstitut, fiduciarna cesija, neposestno realno zavarovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 3659; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
PRAVICA DO DRŽAVLJANSTVA
Sergeja Mevc, 2014, diplomsko delo

Opis: Pravica do državljanstva je zagotovljena že v Univerzalni deklaraciji OZN o človekovih pravicah, ki je posledica izkušenj druge svetovne vojne in predstavlja poleg Ženevskih konvencij prvi temelj mednarodnopravnega varstva človekovih pravic. Pravno sicer ni zavezujoč dokument, predstavlja pa podlago na osnovi katere so bile kasneje sprejete številne mednarodne konvencije, ki obsegajo pravice, določene v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Mednarodne konvencije, sprejete na področju varstva človekovih pravic, ter v zvezi s tem s pravica do državljanstva, kot ena izmed človekovih pravic, so pravno zavezujoče le za države pogodbenice teh konvencij. Kljub mednarodnopravni ureditvi pa sodi odločitev o tem komu bodo države podelile svoje državljanstvo, ter pod kakšnimi pogoji, kot tudi prenehanje državljanstva v izključno pristojnost vsake posamezne države, v katero se druge države in tudi mednarodno pravo ne morejo vtikati. Ker je to suverena pravica vsake posamezne države mednarodno pravo ne nudi posebnega pravnega sredstva v primeru, da države to pravico ne izvajajo dosledno, pač pa sledi le mednarodna odgovornost in iz tega izhajajoče sankcije. Države se prostovoljno odločijo ali bodo postale pogodbenice določene konvencije ali ne. Ko pristopijo h konvenciji morajo v skladu z obveznostmi, ki jih sprejmejo z mednarodno pogodbo, urediti tudi svojo nacionalno zakonodajo. Tako morajo tudi na področju pravice do državljanstva, ki je sicer suverena pravica posamezne države, države spoštovati mednarodne konvencije in njihova ureditev v nacionalni zakonodaji posameznikom ne sme nuditi manjši obseg pravic, kot jim je zagotovljen v skladu z mednarodnimi konvencijami.
Ključne besede: državljanstvo, apatridi, osebe brez državljanstva, bipatridi, človekove pravice, dvojno državljanstvo
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 2295; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (595,16 KB)

Iskanje izvedeno v 1.71 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici