Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Rojstvo lutkovne predstave zajema teoretični in empirični del – intervju. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni zgodovina lutkarstva, zgodovina lutkovnega gledališča na Slovenskem, vrste lutk in rojstvo lutkovne predstave. Podrobneje je opisan razvoj Lutkovnega gledališča Maribor (prostorov, programa, zaposlenih). Namen praktičnega dela diplomskega dela je bil z intervjuji pridobiti informacije od zaposlenih v lutkovnem gledališču. Zaradi širšega vpogleda v delo v LGM je bil izveden intervju z zaposlenimi na različnih položajih. Namen je bil izvedeti, kako potekata organizacija dela in priprava na lutkovno predstavo, kako igralec doživlja delo, kako se pripravlja na vloge ... Diplomsko delo obravnava tudi delo tehnologa lutk, kako se loti dela, kaj je pomembno pri njegovem delu idr. Do končne predstave vodi dolga pot, ki je odvisna od vsakega posameznika v LGM, čeprav gledalec vidi le zaključek te poti.
Ključne besede: Lutkovno gledališče Maribor, igralec, razvoj, lutkovna predstava, direktorica, tehnični oblikovalec.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,77 MB)

Opis: V letu 2023 je bil na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izveden poskus, v katerem se je ugotavljalo kateri način razkuževanja rastlinskega materiala je najbolj optimalen za kasnejšo uspešno vegetativno razmnoževanje jagodnjaka, Fragaria × ananassa Duchesne v in vitro razmerah. Drug namen raziskave je bila primerjava uspešnosti razkuževanja glede na izvor nabranega materiala (rastline, ki rastejo v zaščitenem prostoru v primerjavi s tistimi, ki rastejo na prostem). Za razkuževanje sta bili uporabljeni natrijev hipoklorit (NaClO) in dikloroizocianurna kislina (DICA) v različnih koncentracijah ter časih tretiranja, skupaj 4 različna obravnavanja. Razkuženi izsečki so bili nameščeni na osnovno MS gojišče brez dodanih rastnih regulatorjev, po treh tednih so bili vsi izsečki prestavljeni na gojišče, kateremu je bil dodan antibiotik Cefotaxime sodium. Izkazalo se je, da je to preprečilo propad tistih rastlin, ki so že pokazale potencial in začele z rastjo, vendar je bilo tekom inokulacije zaznati bakterijske okužbe. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da tako način razkuževanja, kot izvor rastlinskega materiala vplivata na število dobljenih vitalnih poganjkov. Pri izsečkih jagodnjaka iz zaščitenega prostora je V bil uspeh razkuževanja 13,3 % oz. 16 izsečkov, iz nezaščitenega prostora pa 3,3 % oz. 4 izsečki. Med različnimi obravnavanji se je kot najbolj uspešno izkazalo razkuževanje s sredstvom DICA in časom tretiranja 1,5 min, kjer je bil uspeh 3,75 % (9 vitalnih izsečkov). Pri uporabi 1,5 % NaClO in 1,5 min, je bil uspeh 2,08 % oz. 5 vitalnih izsečkov. Pri ostalih dveh obravnavanjih je bil uspeh 1,25 %.
Ključne besede: jagodnjak, Fragaria × ananassa, in vitro, razkuževanje, tkivne kulture
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: V okviru magistrskega dela smo proučevali odnos potrošnikov do divjačinskega mesa (DM) ter njihovo seznanjenost z delovanjem lovskih društev (LD) in z ukrepi prehranske varnosti pri upravljanju z DM. Nadalje nas je zanimala ocena potrošnikov in lovcev o prisotnosti in obsegu krivolova v Sloveniji in trženja nezakonito pridobljenega DM. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo dveh ločenih anket, ki smo jih razširili med potrošnike (n=402) in lovce (n=216). Za nadaljnje analize smo potrošnike razdelili glede na to, ali so DM že uživali ali ne (DM-DA in DM-NE). Med potrošniki omenjenih skupin smo ugotovili precej razlik glede sprejemljivosti in varnosti DM. Več kot 90 % potrošnikov je sicer DM že poskusilo. Ti potrošniki so tudi nekoliko bolje seznanjeni z delovanjem LD in vzpostavljeno prehransko varnostjo DM. Prav tako smatrajo DM za bolj ali vsaj enako okusno kot meso domačih živali in so zanj pripravljeni odšteti več. Potrošniki DM najpogosteje dobavljajo pri lovcih, kar se sklada s trditvami lovcev, katerih polovica je potrdila, da DM oziroma izdelke iz DM, podarjajo/prodajajo tretji osebi. Večina lovcev DM tudi predeluje. Presenetljivo je, da skoraj 20 % lovcev izdelkom, z vidika prehranske varnosti, ne zaupa popolnoma. Potrošniki in lovci menijo, da je krivolov stalno prisotna praksa; ocena deleža krivolova je s strani potrošnikov sicer višja kot s strani lovcev. Meso, pridobljeno na nezakonit način, ki ni veterinarsko pregledano in tako predstavlja določeno zdravstveno tveganje, se po mnenju lovcev le v manjšem deležu nameni za prodajo, saj se večina porabi za lastne potrebe. Raziskava posredno kaže na vlogo DM kot alternativnega vira hrane, posledično pa je tudi področje pridobivanja, predelave in trgovanja z DM še relativno slabo razvito in poznano, zato bo v prihodnje potrebna še dodatna ureditev področja.
Ključne besede: divjačina, lovstvo, potrošniki, krivolov
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 65
Celotno besedilo (987,23 KB)

Opis: V sklopu trajnostnega razvoja vse večjo pomembnost pridobiva trajnostna potrošnja živil. Zavedanje potrošnikov o pomenu trajnostnih in lokalnih prehrambnih izdelkov se zvišuje, s čimer se veča tudi število tako imenovanih trajnostnih potrošnikov. Trgovine z živili posledično vpeljujejo novosti na področje njihove ponudbe tipov živil in komunikacije ponudbe živil. Pri tem se prilagajajo novim potrebam potrošnikov in ponujajo vedno več ekoloških in lokalnih živil. Z izvajanjem trajnostnih projektov in trženjskih komunikacijskih kampanj, se trgovine z živili usmerjajo v trajnostno poslovanje. Sodobni potrošniki bodo informacije velikokrat pridobivali na spletnih straneh podjetij. Pomembno je, da podjetja oblikujejo ustrezno spletno trženjsko komuniciranje. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili ključne vidike trajnostnega razvoja, pomen in razloge implementacije zelenega trženja ter značilnosti zelenega trženjskega spleta. Obravnavali smo trženjski komunikacijski splet, kjer smo se osredotočili na spletno trženje kot del digitalnega trženja. Proučili smo trajnostno potrošnjo ter značilnosti in vrste trajnostnega potrošnika. Zanimali so nas vloga in aktivnosti trgovin z živili za ozaveščanje potrošnikov o pomenu trajnostne potrošnje ter načini trajnostnega označevanja. V empiričnem delu smo analizirali spletne strani trgovin z živili Tuš, Hofer in Spar z vidika načina in obsega trženjskega komuniciranja trajnostne potrošnje. Osredotočili smo se na izdelke v njihovi ponudbi, vključujoč njihovo embalažo ter trajnostne blagovne znamke in oznake, na trajnostne projekte, ki so povezani z živili, na dodatno obveščanje potrošnikov o pomembnih tematikah, na umeščenost in obseg oglaševanja trajnostne ponudbe na spletnih straneh trgovin z živili ter na celovitost komuniciranja, ki ga odraža tudi poročilo o trajnosti. Ugotovili smo, da je ponudba trajnostnih živil močno prisotna v vseh obravnavanih trgovinah z živili. Zaznali smo tudi nekatere razlike pri obsegu ponudbe trajnostnih živil in načinih označevanja ter informiranja o tovrstnih živilih. Raziskovanje smo dopolnili z analizo spletnih strani matičnih podjetij trgovin z živili in spletnih strani izbranih trgovin z živili na Hrvaškem.
Ključne besede: trajnostna potrošnja živil, trajnostni potrošnik, spletno trženjsko komuniciranje, zeleno trženje, trgovine z živili.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 1039; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: In der vorliegenden Magisterarbeit wird das Thema Einfluss der Musik auf die Stimmung der Testpersonen und die stimmungsinduzierte Bewertung deutscher Wörter experimentell untersucht. Im theoretischen Teil der Magisterarbeit werden zunächst Musik und Sprache als Kommunikationsmittel, Parallelen zwischen denen beiden Systemen und die Wirkung von Musik auf den Menschen beschrieben. Eingehender werden einige einflussreiche theoretische Ansätze zur Beschreibung und Einordnung von Emotionen behandelt. Musik kann diese gemischten Gefühle auslösen. Im Weiteren werden Auffassungen zur Emotionswahrnehmung und Emotionsinduktion behandelt. In diesem Zusammenhang werden auch die sogenannten „Chills“ besprochen, die durch Musik ausgelöst werden. In Bezug auf Sprache werden emotionale Konnotationen und Emotionseffekte in der Erst- und Zweitsprachenverarbeitung besprochen. In diesem Zusammenhang wird eine weit verbreitete Hypothese aufgegriffen, die bei zwei- oder mehrsprachigen Personen relevant erscheint: gemäß der Defizitätshypothese, diskutiert in Conrad et al. (2011), werden fremdsprachliche Ausdrücke seichter verarbeitet als erstsprachliche. Wir gingen in Anschluss an Sereno et al. (2015) im empirischen Teil der Magisterarbeit der Frage nach, wie die lexikalischen Entscheidungen über positiv, negativ oder neutral geladene Wörter durch die Stimmung der Versuchspersonen beeinflusst wird. Zu diesem Zweck wurden 32 slowenischen Versuchspersonen einem Musikinduktionsexperiment mit deutschen Wörtern unterworfen, die zuvor von deutschen Muttersprachlern emotionell bewertetet worden waren (Droit-Volet et al., 2013). Die Stimmung der Probanden sollte in unserem Experiment, entsprechend der englischsprachigen Vorlage in Sereno et al. (2015) durch verschiedene Arten von Musik induziert oder beeinflusst werden. Die Stimmung der Probanden, die entweder positive oder negative Musik zu hören bekamen, wurde während des Experiments prä- und postmusikalisch durch Befragung ermittelt. Die folgenden Annahmen sollten mit Hilfe des Experiments überprüft werden: Nach positiver Musik steigen die Stimmungswerte der Probanden (H1: postmusikalisch höhere emotionale Valenz als prämusikalisch), nach negativer Musik sinken sie dagegen (H2: postmusikalisch niedrigere Valenzwerte als prämusikalisch). Musik, sowohl positive als auch negative Musik, wirkt stimulierend auf die Probanden, was an höheren Intensitätswerten erkennbar ist (H3). Wörter mit ausgeprägter emotionaler Valenz beschleunigen die Reaktion der Probanden, Wörter mit geringerer emotionaler Valenz verzögern sie dagegen (H4). Wörter mit höherer emotionaler Intensität beschleunigen die Reaktion der Probanden, Wörter mit geringerer emotionaler Intensität verzögern sie dagegen (H5). Wörter mit ausgeprägter emotionaler Valenz werden häufiger richtig erkannt als neutral bewertete Wörter (H6). Wörter mit höherer emotionaler Intensität werden häufiger richtig erkannt als neutral bewertete Wörter (H7). Die Ergebnisse der Reaktionszeit bestätigen frühere (a) Demonstrationen einer Interaktion zwischen der Emotionalität eines Wortes und seiner Häufigkeit, (b) dass Wörter mit höheren Intensitätswerten häufiger korrekt erkannt werden als neutrale Wörter (H7), und (c) zumindest tendenziell langsamere Reaktionen der Versuchspersonen bei neutralen Wörtern im Vergleich zu positiv oder negativ geladenen Wörtern (H4). Die Ergebnisse zeigen, im Gegensatz zu unserer Annahme und den Ergebnissen in Sereno et al. (2015), keine signifikante Wechselwirkung zwischen der Stimmung der Teilnehmer und der Emotionalität der Wörter. Leider war der musikalische Effekt auf die Stimmung der Versuchspersonen und die lexikalischen Urteile in unserer Untersuchung kleiner als gemäß der Studie von Sereno et al. (2015) zu erwarten war. Zu den möglichen Ursachen für die Nicht-Bestätigung einiger Hypothesen zählen wir die geringe Teilnehmerzahl in unserem Experiment, die Auswahl des sprachlichen und musikalischen Materials.
Ključne besede: Musik, Sprache, Konnotation, Intensität, Hochfrequenzwörter, Niederfrequenzwörtern, Entscheidungsreaktionszeit, emotionale Valenz, emotionale Intensität, Stimmung, Valenz der Stimmung, Intensität der Stimmung, Reiz, deutsches Wort, Pseudowort.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2020; Ogledov: 1208; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,35 MB)