SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
KRISTUS IN MOHAMED KOT USTANOVITELJA RELIGIJ
Janja Foršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem zasnovala kot predstavitev življenjepisov dveh pomembnih zgodovinskih osebnosti, Jezusa Kristusa in Mohameda, ki sta kot ustanovitelja religij, krščanstva in islama, s svojima življenjema, delovanjem in naukom vplivala na svetovno zgodovino. Tako so opisani vsi pomembni dogodki v njunem življenju, od rojstva do smrti in po njem. Ko sem pisala o njiju, nisem mogla mimo tega, da ne bi navedla nekaj osnovnih značilnosti krščanstva in islama, katerih zgodovina odnosov vsekakor ni zgodovina sožitja, ampak prej zgodovina konfrontacij.
Ključne besede: Ključne besede: religija; ustanovitelj; Jezus Kristus; krščanstvo; Sveto pismo; evangeliji; Mohamed; islam; Koran.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2562; Prenosov: 261
.pdf Polno besedilo (615,57 KB)

2.
VPLIV MENJAVE POLITIČNIH ELIT NA NAČIN POROČANJA JAVNE RADIOTELEVIZIJE. PRIMER POROČANJA O RIMSKOKATOLIŠKI CERKVI V ODDAJI TV DNEVNIK
Liljana Matjašič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o vplivu menjave političnih elit na način poročanja javne radiotelevizije. Konkretno obravnava razliko v poročanju javne radiotelevizije o Rimskokatoliški cerkvi med časom vladanja dveh konkurenčnih političnih elit, ki glede odnosa do Rimskokatoliške cerkve izražata občutne razlike. Z metodo analize vsebine so najprej na podlagi volilnih programov in koalicijskih pogodb analizirana stališča dveh vlad do Rimskokatoliške cerkve. Nadalje so z metodo kvantitativne analize vsebine analizirani prispevki v oddaji TV Dnevnik v obdobju 2001/2002 in 2005/2006, ki so poročali o verskih skupnostih. Prispevki so razdeljeni v šest vsebinskih sklopov: poročanje o denacionalizaciji, poročanje o cerkvenih aferah, poročanje o cerkvenih dogodkih, poročanje o dogodkih, povezanih s Cerkvijo, poročanje o drugih verskih skupnostih in ostalo. Ugotovitve potrjujejo, da menjava političnih elit lahko vpliva na način poročanja javne radiotelevizije o različnih področjih družbenega življenja. Diplomsko delo to predpostavko potrjuje s primerom poročanja o Rimskokatoliški cerkvi v oddaji TV Dnevnik.
Ključne besede: Sociologija, religija, Rimskokatoliška cerkev, politične elite, javna radiotelevizija.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2481; Prenosov: 182
.pdf Polno besedilo (508,69 KB)

3.
ARISTOTEL IN PARTICIPATIVNA DEMOKRACIJA
Marko Krulc, 2009, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Aristotel in participativna demokracija sem obelodanil Aristotelov koncept politične participacije in povezavo med etiko in politiko. Temelj diplomskega dela sestavlja analiza Aristotelove Politike in Nikomahove etike. Raziskano je bilo ozadje participativne demokracije in pomembnost krepostnosti pri političnem odločanju. Politika kot učenje dobrega in pravičnega je po Aristotelu logično nadaljevanje etike. Cilj politike je doseči dobro življenje, ki izpolnjuje telos. Aristotel razume politično participacijo kot sodelovanje v razpravi in udeležbo vseh (svobodnih) državljanov pri političnem odločanju. Veličastnost demokracije dosežemo le ob predpostavki kolektivnega sprejemanja odločitev v občo korist. Država je popolna, ko so vsi državljani svobodni, njihova dejanja krepostna in sprejete odločitve pravične. V diplomskem delu sem predstavil tudi Rousseaujev koncept in Webrovo kritiko neposredne demokracije, obrazložil Marxovo obliko diktature proletariata (pariško komuno) in predstavil Kardeljevo samoupravno demokracijo. Raziskava diplomskega dela je temeljila na deskriptivni in analitični metodi.
Ključne besede: Politika, participacija, demokracija, vrline, samoupravljanje.
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3023; Prenosov: 369
.pdf Polno besedilo (467,67 KB)

4.
Družbeno vzdušje v zavodu za prestajanje kazni zapora Celje
Niko Majcenovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora je bila namenjena ugotavljanju dejavnikov družbenega vzdušja v zavodu. Merile so se tri dimenziji družbenega vzdušja, in sicer splošna zaznava zavoda iz strani obsojencev, obsojenčeva zaznava pravičnosti zavoda in njegovih delavcev, ter obsojenčeva percepcija različnih vrst delavcev zavoda. S pomočjo faktorske analize so se pridobili različni faktorji, na podlagi katerih so se oblikovale različne dimenzije družbenega vzdušja. Kot najizrazitejši faktor ugodnega družbenega vzdušja se je izkazal občutek obsojencev, da je zavod in delavci zavoda do njih pravičen in razumevajoč. Ker delavci zavoda, v interakciji z obsojenci, v odločilni meri oblikujejo ugodno ali neugodno družbeno vzdušje v zavodu, se je v raziskavi tudi ugotavljalo obsojenčevo doživljanje različnih vrst delavcev. Razlike v percepciji različnih vrst delavcev so bile izrazite. Medtem, ko so obsojenci ocenili delo vzgojiteljev in inštruktorjev kot večinsko pozitivno, se je pokazalo predvsem negativno doživljanje paznikov. Prav tako raziskava kaže na vpliv demografskih podatkov, kot so starost, izobrazba in dolžina kazni, pri čemer sta predvsem zadnji dve odločilni za dojemanje zavoda in oblikovanje vzdušje. Višja izobrazba in daljše kazni namreč negativno korelirata z ugodnim družbenim vzdušjem. Na podlagi različnih dimenzij naloga torej opiše vrsto družbenega vzdušja v zavodu, ponazori sestavine vzdušja in povezave med dobljenimi faktorji. Splošna ocena družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Celje se sicer nagiba v pozitivno smer, vendar še obstajajo področja zavoda in delavci, ki jih obsojenci doživljajo negativno.
Ključne besede: kazenske sankcije, zavod za prestajanje kazni zapora, družbeno vzdušje, obsojenec, resocializacija, tretman, penologija
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2807; Prenosov: 264
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

5.
ŽENSKI LIKI V SLOVANSKI MITOLOGIJI
Sara Gabrič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan del bogate slovanske mitologije, in sicer različna ženska mitološka bitja, ki so jih častili Slovani. Cilj diplomskega dela je spoznati del slovanske mitologije. Vedenje o prvotnem verovanju Slovanov je namreč zelo slabo, več se namreč ve o mitologijah Rimljanov ali Grkov. Diplomsko delo je osredotočeno na predstavitev ženskih likov v slovanskem verovanju ter pokazati njihov vpliv na vsakdanje življenje Slovanov. Poleg teh boginj so obstajala še druga ženska mitološka bitja, ki so jih Slovani častili, nekatera celo bolj od samih boginj. Res da je moški v starih civilizacijah bil tisti, ki je prinašal družini hrano, vendar bi sam moški težko preživel in ohranil svoj rod brez pomoči ženske. Stara ljudstva, med njimi tudi Slovani, so se tega dobro zavedali, kar se vidi v njihovem čaščenju ženskih likov, ki so nekako pogosteje povezani z novim nastankom oziroma začetkom kot tudi z rodnostjo. V nasprotju z večino raziskovalcev, ki dajejo prednost bogovom in so jim boginje obstranskega pomena, je v tem diplomskem delu predstavljena teza, da so imele boginje velik vpliv na ljudstvo, in da ni bila le ena boginja, kot je marsikje predstavljeno, ampak jih je bilo več in je vsaka pokrivala pomembno področje vsakdanjega življenja.
Ključne besede: Slovani, mitologija, boginje, mitološka bitja, čaščenje
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 3549; Prenosov: 414
.pdf Polno besedilo (634,55 KB)

6.
ODNOS RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE IN KATOLIKOV DO DRUGAČNOSTI
Gregor Kuhar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana vloga Rimskokatoliške Cerkve pri problemu sobivanja ljudi in skupin z različno kulturo, različno religijo ali z različnimi nazori. Problem je obravnavan znotraj širšega konteksta vprašanj o vlogi religije pri medverskem in medkulturnem sožitju. V nalogi se dotikamo tudi razmerja med moralo in religijo, saj naj bi miroljubna narava in povezovalna zmožnost religije (ožje krščanstva in katolištva) bila ena izmed njenih pomembnih moralnih lastnosti. Srečamo se z različnimi, tudi nasprotujočimi si stališči o vlogi religije, krščanstva in katolištva. Po eni strani se religijo, krščanstvo in katolicizem pojmuje kot element, ki povezuje ljudi ne glede na etnično, razredno ali kakršnokoli drugo pripadnost, in kot dejavnik, ki v družbi krepi vrednote miru, ljubezni in skrbi za druge. Po drugi strani pa se srečamo s trditvami o religiji in konkretneje o krščanstvu ter katolicizmu kot dejavniku, ki ljudi razločuje glede na religijsko (ne)pripadnost, pri čemer niso redke misijonarske težnje in različne oblike nasilja. V nalogi so trditve o povezovalni vlogi religije empirično preverjene na podlagi podatkov iz svetovne raziskave vrednot (World Values Survey 1981-2008). Primerjava socialne distance, ki jo izražajo pripadniki Rimskokatoliške Cerkve, pripadniki pravoslavnih Cerkva, pripadniki islama ter posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, do posameznikov, ki kršijo religijske norme, in do pripadnikov druge religije med drugim pokaže, da: kristjani (katoliki in pravoslavci) ne izražajo socialne distance v najmanjših deležih; socialno distanco izražajo v najmanjši meri posamezniki, ki niso pripadniki nobene religije, in katoliki; bolj religiozni katoliki izražajo socialno distanco v večjem deležu kot manj religiozni katoliki.
Ključne besede: socialna distanca, Rimskokatoliška Cerkev, medkulturni dialog, medverski dialog, sprejemanje drugačnosti, odnos do drugih
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2314; Prenosov: 252
.pdf Polno besedilo (530,83 KB)

7.
EKUMENIZEM V PREKMURJU
Marko Pertoci, 2010, diplomsko delo

Opis: V pričujoči diplomski nalogi je obravnavan ekumenizem v Prekmurju. Ekumenizem je gibanje za edinost kristjanov, ki je prisotno po celem svetu. Beseda ekumenizem prihaja iz grške besede oikeo oz. oikoumene, kar pomeni obljudena zemlja ali vesoljni svet in se je v današnjem pomenu začelo v začetku 20. stoletja, ko se je med anglikanci in protestanti porodilo gibanje za medsebojno zbliževanje in sodelovanje, pomembno vlogo pa so imeli tudi misijonarji. Ekumensko gibanje pomeni velik preobrat v razmišljanju verskih skupnostih, saj namesto razlik, ki jih ločijo od drugih skupnosti, iščejo skupne točke in podobnosti, na katerih lahko gradijo svoje sodelovanje. Predstavljena je zgodovina ekumenskega gibanja v svetu, Sloveniji in posebej v Prekmurju, ki je versko zelo mešano področje in ravno zato primerno okolje za ekumenizem. S pomočjo različnih sociologov je orisana teorija ekumenizma z vidika sekularizacije in verskega pluralizma. Predstavljene so verske skupnosti, ki v Prekmurju sodelujejo pri ekumenskem gibanju, njihove skupne točke ter razlike. Obravnavana so različna področja sodelovanja, kot so skupni obredi, blagoslovitev objektov, mešani zakoni in tradicionalni Ekumenski pogovori.
Ključne besede: ekumenizem, Prekmurje, krščanstvo, verski pluralizem, sekularizacija, Ekumenski svet cerkva
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2688; Prenosov: 198
.pdf Polno besedilo (722,33 KB)

8.
VAHABSKI VPLIV NA AFGANISTANSKE TALIBE
Suzana Kovše, 2010, diplomsko delo

Opis: Talibani so fundamentalistično islamsko gibanje, ki poskuša islam očistiti vseh novosti in modernizacije. Zgraditi želijo afganistansko državo po svoji podobi islamske države. Uvedli so ukrepe, s katerimi bi dosegli svoj cilj, in kazni za njihovo kršenje. Med drugim so prepovedali televizijo, glasbo, filme, zaprli dekliške šole in ženska kopališča ter moškim zapovedali nošenje brade. Kljub velikemu porazu leta 2001 so okrepili svoje sile in še danes poskušajo ponovno pridobiti oblast v Afganistanu. Podoben cilj — očistiti islam — so v 18. stoletju imeli tudi vahabi. Bili so fundamentalistično, a ne tako skrajno kot talibani, versko gibanje, ki je želelo islam očistiti vseh novosti in ga vrniti v njegovo najzgodnejše obdobje — obdobje preroka Mohameda in prvih treh generacij za njim. Nasprotovali so ljudski religioznosti — verovanju v moč pobožnih ljudi ter vsem praksam, ki so sledile iz teh verovanj. Tako so prepovedali tobak, glasbo, ples, izrekanje priprošenj k preroku, obiskovanje in postavljanje spomenikov nad grobovi … Uvedli so tudi versko policijo, ki je skrbela, da kršitelji ukrepov niso ostali nekaznovani. Zaradi podobnosti, ki jih je opaziti, smo v diplomski nalogi poskušali ugotoviti, ali so vahabi imeli kakšen vpliv na talibane in ali so mogoče le-ti prevzeli kakšne elemente vahabizma.
Ključne besede: islam, vahabi, talibani, Afganistan, Al Kajda, fundamentalizem
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1647; Prenosov: 86
.pdf Polno besedilo (3,63 MB)

9.
SRBSKI MIT O KOSOVU
Anamarija Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Srbski mit o Kosovu je del nacionalne identitete Srbov. Cilj diplomskega dela je osvetliti proces nastanka mita, ga definirati, analizirati in pojasniti, kako vpliva na politični, verski in kulturni vidik življenja Srbov ter primerjati kosovski mit z osnovo krščanstva, pri čemer je potrebno poudariti motiv izdaje. Poleg motiva izdaje je koren kosovskega mita tudi motiv junaštva, znotraj katerega sta upravičeno najbolj izpostavljena knez Lazar in Miloš Obilić. Oba se uvrščata med najpomembnejše osebnosti v srbski zgodovini. Mit o Kosovu je postal ključen politični mit v postsocialistični Srbiji, saj so se nacionalistično usmerjene politične stranke naslonile nanj z namenom postati glavna politična sila. Pri tem so se povezale s Srbsko pravoslavno cerkvijo, saj je ta skozi stoletja podrejenosti Otomanskemu cesarstvu zasedala vlogo varuha srbske nacionalne kulture in tradicije. Pomembnost njene vloge je v tem, da je zasnovala kolektivno zavest in ideološki okvir srbskega naroda. Iz vsega tega je jasno, da mit o Kosovu povezuje politiko in religijo v Srbiji.
Ključne besede: Srbski mit o Kosovu, Lazarjev kult, Obilićev kult, mitizacija, Srbska pravoslavna cerkev, zaobljuba Kosovu, svetosavlje.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2013; Prenosov: 138
.pdf Polno besedilo (498,19 KB)

10.
AMERIŠKE RAZISKAVE ODNOSA MED RELIGIOZNOSTJO IN DELINKVENTNOSTJO
Danijel Čerkezović, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podan odnos med religioznostjo ter delinkventnostjo, in sicer skozi prizmo ameriškega družboslovja in znotraj ameriškega religioznega ter geografskega konteksta. Predstavljene so teoretične implikacije navedenega odnosa, ki pripisujejo religiji vrednost možnega primarnega vira brzdanja deviantnega oz. delinkventnega vedenja in jo označujejo kot pomemben faktor v spodbujanju konformnosti v družbi. Centralni fokus je posvečen empiričnim raziskavam odnosa med religioznostjo in delinkventnostjo, ki jih po Pickeringu (2005) delimo na dve historični obdobji. Zgodnje obdobje, to je obdobje do leta 1969, zaznamuje razdeljenost v ocenah učinka oz. vpliva religioznosti na delinkventnost. Mejnik v raziskovanju predstavlja študija Hirschija in Starka (1969), v kateri sta na podlagi rezultatov avtorja smelo zaključila, da ne obstaja odnos oz. razmerje med religioznostjo in delinkventnostjo. Odzivi na slednjo raziskavo, to so študije po letu 1969, v glavnem indicirajo na to, da pod določenimi pogoji religioznost vendarle brzda delinkventnost. Pregledne študije, ki temeljijo na analizi oz. pregledu ogromnega korpusa literature na tem področju družbenih znanosti, kažejo na obstoj konsistentnosti v navajanju relevantnosti religioznosti v povezavi z delinkventnostjo.
Ključne besede: religioznost, delinkventnost, empirične raziskave, Združene države Amerike
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 2256; Prenosov: 106
.pdf Polno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici