| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija
Valerija Korošec, 2000, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija (podnaslov 'Razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije) predstavlja izhodišče teza, da ima sociološka disciplina 'problem z identiteto', kar se v veliki meri pripisuje 'fragmentaciji discipline na teoretičnem nivoju'. Glede na to je cilj te naloge v preučitvi pogojev in možnosti postmodernistične sociologije, da preseže teoretično razdrobljenost in dihotomije 'uradne' sociologije. Žal pa niti pojem sociologije niti pojem postmodernizma (ali postmoderne), na katerega se naslanja poimenovanje 'postmodernistična sociologija' nista enoznačno, natančno in konsenzualno opredeljena, spričo česar je bil potreben zaris (sedanjega) stanja v okviru sociološkega in v okviru postmodernističnega diskurza, kjer so se izkristalizirala najbolj problematična vprašanja. Predvsem v okviru relativno mladega postmodernističnega diskurza, je bilo vloženega kar nekaj truda v konsistentno, koherentno in smiselno predstavitev postmoderne, postmodernizma, postmodernistične paradigme mišljenja in postmodernistične sociologije. V zarisu postmodernističnega diskurza je postmoderna predstavljena kot tisti najširši pojem, s katerim je mogoče poimenovati sodobno družbo. V delu polja postmoderne je mogoče govoriti o postmodernizmu v smislu kulturnih in intelektualnih trendov oz. premikov. Znotraj postmodernizma pa je mogoče govoriti o postmodernizmu kot 'intelektualnem fenomenu', ki na določen način podaja in zaobjema epistemološke, ontološke in metodološke predpostavke (izhodišča) postmodernizma. Na tem 'fenomenu' sloni tudi zaris postmodernistične sociologije, tj. na epistemoloških, ontoloških in metodoloških predpostavkah podanih, v okviru postmodernizma. V pogledu 'ocene pogojev in možnosti' postmodernistične sociologije glede na 'uradno' sociološko disciplinarno matrico je bila postmodernistična sociologija soočena s tematikami, kot so: proces deideologizacije, reinterpretacija 'zgodovinskega spomina' sociološke discipline, 'jedro' sociologije na način štirih konstitutivnih vprašanj sociologije (vprašanje družbenega reda, vprašanje odnosa med posameznikom in družbo, vprašanje družbenega razvoja in vprašanje epistemološkega modela sociologije) in proces 'pluralistične konvergence na ravni teorij'. V okviru slednjega je bila postmodernistična sociologija soočena s sociološkimi teorijami, kot so: simbolični interakcionizem, etnometodologija, funkcionalizem in marksizem. Kot rezultat teh soočenj se je zdela upravičena ugotovitev, da je mogoče postmodernistično sociologijo videti kot fenomenološko orientirano sociologijo, ki do določene mere lahko prispeva h konsolidaciji sociološke discipline - v pogledu teoretične fragmentiranosti kot tudi v pogledu 'imidža' sociologije. Ob vprašanju umestitve postmodernistične sociologije v okvir sociološke discipline pa se je pokazalo, da moramo upoštevati širši okvir, tj. okvir, v katerem se je pojavil in razvil postmodernizem. Razvoj postmodernizma je bil koncipiran v skladu s Kuhnovim konceptom paradigme. Kot rezultat raziskave razvoja postmodernizma se je zdela možna ugotovitev, da je 'prejšnja', tj. moderna misel v veliki meri 'dekonstruirana' in 'deevalvrana' v okviru dveh polov epistemološkega prostora moderne, tj. moderne filozofije in pozitivistične moderne znanosti. V okviru te naloge se tako 'možnost' postmodernistične paradigme mišljenja kaže na treh nivojih: kot epistemologija, ontologija in metodologija človeka ob koncu 20. stoletja, kot specifični pogled na preteklost (moderno) ter kot Kuhnovski pogled na razvoj družbe ali znanosti. V pogledu vprašanja postmodernistične paradigme mišljenja in sociologije se v postmodernistični perspektivi podaja ocena, da sta moderna in 'uradna' sociologija deevalvriani v meri, kot sta vezani na moderno filozofijo in moderno znanost, tj. na misel moderne. V postmodernistični perspektivi se tako postmodernistična sociologija kaže kot možnost 'nove' sociologije, v okviru 'uradne' discipline pa kot ena od fenomenološko orientiranih sociologij ali celo kot sinteza le-teh. Na splošno pa je mogoče reči, da je narava te raziskave preozko zastavljena, da bi omogočala kaj več kot ugotovitev, da je vse, kar je povezano s postmodernizmom, še vedno zelo 'kontradiktorno' in 'nedoločljivo' – hkrati, in kljub temu, pa vredno premisleka, saj postmodernizem deluje tako, da 'znano' pokaže v novi luči in tako odpira vedno 'nova' vprašanja - tudi v okvirih sociologije. Prvi razlogi za pisanje doktorske naloge z naslovom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija s podnaslovom 'Razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije' so bili v večji meri subjektivne narave. S prihodom na delovno mesto asistentke na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na Oddelku za sociologijo, sem se namreč soočila z zahtevo, ki velja na Univerzi, da poglobim in razširim fond (svojega) sociološkega znanja.
Ključne besede: postmodernizem, sociologija, disertacije
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 408; Prenosov: 0

2.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 556; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Raspad moderniteta i religija
Sergej Flere, 1990, strokovni članek

Opis: Religioznost se u Jugoslaviji uobičajeno promatra kao forma tradicionalne kulture i svetonazora, iako ovaj način mišljenja nije bio često uziman kao metodološka osnova u istraživanju religioznosti. U ovom radu odnos između moderniteta, kao jezgre svetonazorskih vrednosti, i religije izučava se preko intervjuiranja reprezentativnog uzorka odraslih stanovnika Vojvodine (N = 1925.). Religioznost se izučava preko tvrdnji o religioznosti dok se odnos prema modernitetu izučava preko četiri tvrdnje koje se sve odnose na jedan, ali središnji aspekt moderniteta - pozitivan stav prema društvenoj promeni i naučnim i tehnološkim inovacijama. Distribucija odgovora ove četiri tvrdnje nije, nakon provedene faktorske analize, rezultirala jednim faktorom, već širom strukturom vrednosnih orentacija i stavova. Korelacija odnosa među stanovištima prema tvrdnjama u uzorku je niska. Veza između religioznosti i stanovišta prema modernitetu je široka. Religiozni nisu statistički značajno anti-modernistički orentirani od onih koji ne-veruju. Prisutnost anti-modernizma, koju možemo nazvati tradicionalističkim stanovištem nađena je podjednako u obe ispitivane grupe (36-37%), dok je prisustvo modernističkog stanovišta bilo nešto više zastupljeno među ne-vernicima (43% u komparaciji sa 35%). Odsustvo homogenosti u modernističkom stanovištu, odsustvo veze između obrazovnog nivoa i gledišta prema modernitetu kao i odsustvo veze između religioznosti i stanovišta prema modernitetu može bili interpretirano kao upitna uverljivost moderniteta u izučavanoj populaciji općenito.
Ključne besede: religija, sodobnost, tradicionalizem
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 423; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (10,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Blind alleys in variable type explanations of the downfall of the former Yugoslavia
Sergej Flere, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: In this paper certain attractive explanations, present in sociological and other scholarship, on the dismemberment of Yugoslavia are considered, by reviewing them in light of certain thus far unpublished survey and census data on the former Yugoslavia, immediately preceding the dismemberment. Particularly one influential, but biased explanation of the dissolution of the former Yugoslavia is considered. Books by the sociologist Stjepan Meštrović merit particular attention in the depiction of bias towards the Yugoslav break-up. It is refuted that there was an in-depth incompatibility based on authoritarianism of any nationality, on emotional instability of any nationality, of ethnic stratification, of ethnic distance among the basic groups, which may explain the break-up. Instead, it is proposed that the break-up be explained by a maturation of nationalities, where the former Yugoslavia served as a nation-building institution, but for numerous nationalities.
Ključne besede: Yugoslavia, sociology, authoritarianism, dissolution, ethnic problems, cultural incompatibility
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 443; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (14,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Ideological conflicts in Slovenia over religious issues
Sergej Flere, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Since attaining independence, Latin pattern (Martin, 1978) disputes and conflicts have characterized the Slovenian political scene, particularly as to relations between the state and religious communities. Slovenia adopted a law on the issue only in 2006, availing itself of the law from the 1970s. The 2007 Religious Freedom Act contained many privileges for the dominant Roman Catholic Church, including those of a symbolic nature and those of an economic one. The Constitutional Court declared the Act unconstitutional and void, departing from the European Convention of Human Rights and the case law of the European Court of Human Rights. Thus, it set other beliefs at the same level with religious ones, did away with many privileges and obstacles 81 in recognition and registration of new religious communities. However, this decision has legislatively been implemented only in a small portion, remaining to be fully implemented. However, the absence of substantive agreements with the Holy See and the absence of religious instruction in public schools indicate a predominance of liberalism on the public scene.
Ključne besede: Slovenia, Church and state, religious freedom, roman catholic church, latin pattern
Objavljeno: 07.08.2017; Ogledov: 588; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (185,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Religious capital and religious rewards
Sergej Flere, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Religious life is studied by way suggested by the rational choice theory and the religious capital theory. The basic contentions of the theory on the nature of religious life having to do with an exchange upon a religious market, by firms offering compensators and rewards, and consumers, is considered. In the empirical analysis, it was validated that the independent (religious capital) and dependent (religious rewards of two types) were empirically separate constructs. Cross-sectional analysis of survey data indicated a very strong association between religious capital and institutional and ritual experience rewards within religious life, at a cross-cultural analysis, including Bosnian Muslims, Serbian Orthodox, Slovenian Catholics and US Protestants. The association was confirmed as robust at regression inspection with religious socialization. This extends further support for the empirical validity these novel theories of religious life and extensions of economic analysis into religious life.
Ključne besede: religious capital, economics of religious life, rational choice, religious costs, religious rewards
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 472; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (280,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah
Andrej Kirbiš, Sergej Flere, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi so bili na vzorcu študentov družboslovja preučeni nekateri elementi politične kulture v osmih postjugoslovanskih državnih entitetah (N = 2178, M-starost = 19,8 leta, SD = 1,89). Rezultati so pokazali, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih v povprečju bolj prisotni elementi t. i. podložniške politične kulture, ki jo označujejo avtoritarnost, splošni tradicionalizem, zavezanost tradicionalnim spolnim vlogam, državni paternalizem in posplošeno nezaupanje. Izjema od te tendence je bil kazalec ekonomskega egalitarizma, kjer razlike med vzorci niso bile statistično značilne. Avtorji ugotavljajo, da skoraj dve desetletji po razpadu Jugoslavije v njenih naslednicah še vedno ostajajo prisotne nekatere vrednotne razlike, in sklenejo, da proces demokratične konsolidacije v postjugoslovanskih družbah še ni končan, da pa je temu cilju s politično-kulturnega vidika najbliže Slovenija.
Ključne besede: politična kultura, podložniške politične vrednote, postjugoslovanske družbe, demokratizacija, mladina
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 696; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (398,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha v Sloveniji
Rudi Klanjšek, Sergej Flere, Miran Lavrič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Pogojenost šolske uspešnosti kot dejavnika družbenega položaja je bila že od nekdaj v središču sociološkega diskurza. Sociologija je nenehno poudarjala vlogo družbenih in kulturnih dejavnikov v kontekstu posameznikovih učnih, poklicnih in drugih dosežkov, čeprav so nekateri avtorji izven polja sociologije percepcijo družbenega determinizma vztrajno postavljali pod vprašaj. Pričujoči prispevek je na vzorcu slovenskih srednješolcev (n = 1.156) preučil vpliv različnih dejavnikov na šolski uspeh, med katerimi je bil tudi rezultat, ki so ga anketiranci dosegli na testu sposobnosti in ki naj bi odražal njihovo mentalno sposobnost. Rezultati so pokazali, da je šolski uspeh razmeroma šibko povezan z indikatorji družbenoekonomskega položaja; da igrajo socializacijski dejavniki pomembno, a dokaj omejeno vlogo; da prevladuje vpliv spola in mentalne sposobnosti posameznika, ki naj bi bila domnevno biološko pogojena.
Ključne besede: družbena neenakost, šolski uspeh, srednješolci, kulturni kapital, družbenoekonomski položaj, spol, mentalne sposobnosti
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 534; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (281,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Ali je votlost značilnost vernosti na Slovenskem?
Sergej Flere, Rudi Klanjšek, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Na podlagi podatkov Svetovne raziskave vrednot (1999-2001), podatkov popisa prebivalstva iz let 1991 in 2002 ter primerjalne raziskave študentske populacije, izvedene leta 2005 na vzorcih iz štirih verskih okolij, smo proučili kazalnike vernosti na Slovenskem. Iz rezultatov študije izhaja, da je vernost Slovencev v evropskem merilu podpovprečna in da so družbeni pritiski na vernost v slovenskem okolju majhni. Čeprav nekoliko pod normativnim povprečjem, se je molitev izkazala kot najbolj razširjena oblika prakticiranje vernosti slovenskih katoličanov. Lojalnost do verske ustanove je pri slovenskih katoličanih manjšinski pojav, zlasti ko gre za oceno njene ustreznosti današnjemu času. Glede verske motivacije prevladuje odsotnost tako intrinzične kot ekstrinzične motivacije, v čemer so slovenski katoličani nasprotje bosanskim muslimanom. Izstopa tudi nepripravljenost slovenskih vernikov na žrtvovanje in podobna dejanja, ki naj bi ugajala bogu. To velja tudi, če opazujemo zgolj tiste, ki so sebe opredelili za zelo verne - tudi ti opazno zaostajajo v pripravljenosti na žrtvovanje za sicer drugo najnižje pripravljeno skupino, tj. skupino srbskih pravoslavnih.
Ključne besede: vernost, ekstrinzična vernost, intrinzična vernost, verska konsekventnost, Slovenija, verska votlost
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 411; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (276,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Reprezentacija racionalizacije, birokratizacije in ideje železne kletke M. Webra v delu "1984" G. Orwella
Špela Dolajš, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali Webrove osrednje koncepte – racionalizacijo, birokratizacijo in idejo železne kletke – ter odraz slednjih v Orwellovi antiutopiji 1984. Z uporabo primerjave in kritične ter interpretativne diskurzivne analize so bili koncepti reprezentirani skozi dekompozicijo družbenega življenja na področje prava, politike, ekonomije, religije ter sfero emocij in erotike. Pomenski vrh magistrske naloge predstavlja »železna kletka«, po Webru posledica in končni izraz preveč racionalizirane in zbirokratizirane družbe. Birokratizacija kot pretvornik družbenega delovanja v racionalno organizirano ter racionalizacija kot posvajanje sheme pravil birokratske organizacije se, ob umanjkanju raznolikih interesnih konfliktnih napetosti, ultimativno izrazita v železni kletki. Slednja eksistira in odreja življenje Orwellove antiutopične oceanijske družbe. Znotraj te so s strani celote različnih individuumov, razredov in institucij vidni vsi tipi subjektivne in objektivne racionalnosti, skozi analizo pa je bil ugotovljen tudi ključen pomen etične materialne racionalnosti. Poleg tega pa se pomen racionalnosti izkaže kot aktivna svetovna nadvlada ter kot preračunljivost oz. ustrezna kalkulacija sredstev, ki vodijo do cilja. Čeprav delo zajema tudi pomen racionalnosti v smislu predvidljivosti in sistematične ureditve, le-ti ne temeljita na zapisanih pravilih. Gre za družbo, ki se je racionalizirala skladno z enim in enotnim ciljem oblasti, kateremu je podrejeno celotno družbeno delovanje, in ki je, gledano z drugačnih pozicij, iracionalno. Represalijska eliminacija navzkrižnih interesnih konfliktov in s tem razvojne ustvarjalnosti, poleg tega pa tudi onemogočen vznik novih karizmatičnih prerokov, vladajočim omogoča večno oblast v okamenelem svetu ter konec procesa racionalizacije, obenem pa predstavlja stičišče Webrove in Orwellove pesimistične slike potencialne prihodnosti družbe.
Ključne besede: Max Weber, 1984, racionalnost, racionalizacija, birokratizacija, železna kletka
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 1051; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici