| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Družinsko podjetništvo in prenos družinskega podjetja x na drugo generacijo
Sergej Černčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Družinsko podjetništvo postaja vedno bolj priljubljeno pri nas, zato smo se v magistrskem delu odločili analizirati odnose znotraj njega in prenos lastništva na drugo generacijo s pomočjo študije primera Podjetja X. V magistrskem delu smo znotraj teoretičnih izhodišč opredelili družinsko podjetje, preučilo prednosti in slabosti družinskega podjetja ter problematiko prenosa družinskega podjetja na naslednjo generacijo. Znotraj empiričnega dela smo na študiji primera predstaviti družinsko podjetje X, opredelili prednosti in slabosti v njem ter pravili intervju z direktorjem družinskega podjetja X in z družinskim članom na katerega, se je prenos družinskega podjetja X izvršil. Na koncu smo analizirati prenos podjetja na drugega družinskega člana. Ugotovili smo tudi, da je mnogo družinskih podjetij (večinoma jih vodi 1. generacija) , ki razmišljajo v smeri nadaljevanja družinske tradicije in prenosu lastništva na 2. generacijo. V podjetju so dobro seznanjeni o vseh značilnostih družinskega podjetništva, kot so vodenje družinskega podjetja, upravljanje s kapitalom, odgovornost, uravnoteženost tveganj, načrtovanje prenosa lastništva, učinkovito davčno upravljanje. Zavedajo se, da bo poučenost vseh članov družinskih podjetij o značilnostih družinskega podjetništva, dobro vpliva na boljšo uspešnost podjetja v prihodnje. V podjetju X so že opravili prenos lastništva na mlajšo generacijo in mlajše družinske člane vključili v poslovanje podjetja.
Ključne besede: družinsko podjetništvo, prenos lastništva, družinski član, nasledstvo, vizija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 705; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

2.
Problematika na področju trošarin na alkohol in alkoholne pijače v Republiki Sloveniji
Sergej Černčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola. Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako in v odvisnosti od vsebnosti alkohola. Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj C. Vsebnost alkohola se označi z oznako "vol.%." Trošarine kot posredni davki, so definirani, da davčni plačnik načeloma ni davčni zavezanec. Davčni plačnik je davčni destinatar, to je oseba, ki po volji zakonodajalca nosi davčno breme, četudi ni davčni zavezanec. Kot primer lahko izpostavimo prometni davek in carino na uvožene stvari plača uvoznik, saj je davčni obveznik in davčni plačnik, ampak mu zakonski predpisi dopuščajo, da znesek davka in carine vračuna v ceno, tako da je kupec tisti, ki davek dejansko plača. Kupec je davčni destinatar. Posredni davki bremenijo promet storitev in proizvodov. Vračunajo se kot strošek v cene proizvodov. Običajno jih davčni zavezanci prevalijo na končne potrošnike. Posredni davki: akcize, davek na dodano vrednost, uvozne dajatve in posebne trošarine na določene vrste proizvodov (cigarete,alkohol). Zakon o trošarinah (ZTro-1) definira trošarinskega zavezanca ali zavezanko, kot osebo, ki proizvaja, vnaša ali uvaža trošarinske izdelke ali trošarinske izdelke odpremi iz režima odloga v porabo oziroma trošarinske izdelke dobavi ali pridobi iz omrežja. Po zdaj veljavnem ZTro-1 pa obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki v Sloveniji sprostijo v porabo. Za sprostitev v porabo se štejejo: odprema trošarinskih izdelkov iz režima odloga, vnos trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom, uvoz trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po uvozu začne režim odloga v skladu s tem zakonom, vsak zaključek proizvodnje trošarinskih izdelkov izven režima odloga. Mali proizvajalec piva je oseba, ki v koledarskem letu proizvede največ 20.000 hektolitrov piva. Mali proizvajalec piva plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 1. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona, kar pomeni 6,05 eurov za 1 vol. % alkohola za en hektoliter piva. Po 73. členu Ztro-1 je pa mali proizvajalec vina je oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi največ 20 hektarov vinograda in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina. Mali proizvajalec žganja je oseba, ki v davčnem obdobju, ki se začne 1. maja preteklega leta in konča 30. aprila tekočega leta proizvede največ 150 litrov 100 vol. % alkohola. Mali proizvajalec žganja plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 6. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona. Torej plača 6,6 eurov za 100 vol. % alkohola za en liter etilnega alkohola glede na veljaven znesek trošarine za etilni alkohol. Zakon o trošarinah (ZTro) je bil spremenjen kar štirinajstkrat, s ciljem doseganja nedvoumne, preglednejše zakonodaje, ki omogoča najbolj učinkovito pobiranje dajatev ter njihovo vračanje, kakor tudi usklajenost s pravom EU. Kljub temu pa so v Ztro na področju obdavčitve alkohola in alkoholnih pijač s trošarinami, ostale določene nejasnosti s področja določitve posameznih izrazov v zakonu, nesmiselni administrativni postopki v nekaterih primerih obračunavanja in vračanja trošarin, manjkajoča ureditev za male proizvajalce piva, pomanjkljive ureditve za male proizvajalce žganja in vina, ta problematika pa vidimo, da v ZTro-1 izginja. Sodna praksa v Sloveniji, kljub natančno in nedvoumno določeni zakonodaji v nekaterih primerih krši splošna načela davčnega prava in davčnih postopkov, kjer se da izpostaviti kršenje načela sorazmernosti in načela nevtralnosti v povezavi s 30. členom ZTro, natančneje nepriznavanja pravice do vračila trošarine.
Ključne besede: trošarina, alkohol, mali proizvajalci piva, mali proizvajalci vina, mali proizvajalci žganja, načelo nevtralnosti.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1860; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (688,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici