1. Izolacija in priprava celičnih linij ledvic z namenom razvoja novih in vitro modelov nefrotoksičnostiTadej Petreski, 2025, doktorska disertacija Opis: Ledvice so ključne za številne homeostatske mehanizme in so odgovorne za velik delež izločanja snovi iz telesa, zaradi česar so posebej dovzetne za delovanje nefrotoksičnih spojin. Med različnimi vrstami ledvičnih celic so proksimalne tubulne epitelijske celice (PTEC), ki sodelujejo pri tubularni sekreciji snovi, najbolj izpostavljene in zato ključnega pomena za razumevanje nefrotoksičnosti ter interakcij med zdravili v predkliničnih raziskavah. Omejena razpoložljivost in funkcionalna variabilnost komercialno dostopnih PTEC predstavlja ozko grlo pri teh raziskavah, zato je razvoj zanesljivih protokolov za njihovo izolacijo ključna za nadaljnji razvoj področja.
V tej disertaciji sta predstavljena dva optimizirana protokola za izolacijo primarnih PTEC iz rutinskih biopsij ledvičnega tkiva, pridobljenih od 13 bolnikov. Rezultat tega sta dve celični liniji, poimenovani MFUM-RPTEC-1 in MFUM-RPTEC-2. Obe celični liniji izražata za PTEC celice ključne označevalce, vključno s SGLT2, MRP4, OAT1, OAT3, OCT2, P-gp, MATE1, N-kadherinom, ZO-1 in CK-18. Ob gojenju na Transwell ploščah so celice pokazale ustrezno polarizacijo, saj so bili transportni proteini lokalizirani na predvideni (apikalni ali bazolateralni) strani, kar je bilo potrjeno tudi s konfokalno mikroskopijo.
Potencial ustvarjenih celičnih linij za uporabo v predkliničnih raziskavah smo preverjali s pripravo enostavnega in vitro modela za raziskovanje nefrotoksičnosti in interakcij med izbranimi zdravili. Celice so ohranile svojo viabilnost tudi po izpostavitvi nefrotoksičnim spojinam, kot so ciklosporin, omeprazol in njuni kombinaciji, kar dokazuje potencial celičnih linij za nadaljnji razvoj orodij in vzpostavitev raziskav na področju farmakologije ledvic.
Ključne besede: proksimalne tubulne epitelijske celice, ledvična biopsija, izolacija celic, nefrotoksičnost, in vitro model
Objavljeno v DKUM: 05.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,96 MB) |
2. Skrb za pacienta in tehnološka kompetentnost pri uporabi elektronskega zapisa zdravstvene nege v bolnišničnem okoljuCvetka Krel, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave je poleg skrbi za pacienta pomembno tudi dokumentiranje obravnave. Učinkovitost elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) je pomemben element pri prepoznavanju in obravnavi pacientovih potreb, vendar pa lahko pomanjkljiva tehnološka kompetentnost zaposlenih v zdravstveni negi privede do pretiranega osredotočanja na uporabo EZZN, kar lahko negativno vpliva na skrbno obravnavo pacienta. Namen doktorske disertacije je bil raziskati učinkovitost EZZN, skrbna ravnanja zaposlenih in tehnološko kompetentnost v zdravstveni negi ter ugotoviti povezave med njimi pri uporabi EZZN.
Metode: Uporabili smo zaporedni pojasnjevalni načrt raziskav mešanih metod, izveden med zaposlenimi v zdravstveni negi v štirih slovenskih bolnišnicah, ki uporabljajo enak EZZN. Raziskava je potekala od julija 2021 do julija 2023. Pred glavno raziskavo smo izvedli pilotno raziskavo. Kvantitativne podatke smo zbrali s tremi validiranimi vprašalniki ter jih analizirali z uporabo metod opisne in sklepne statistike. Analiza literature in nato kvantitativnega dela raziskave je bila osnova za oblikovanja vodila za intervju v kvalitativnem delu raziskave, ker smo podatke zbrali z delno strukturiranimi intervjuji. Za analizo podatkov smo uporabili metodo utemeljene teorije. Kvantitativni in kvalitativni del raziskave smo združili v fazi integracije, analizirani kvalitativni rezultati so nam služili kot pomoč pri razlagi ali nadgradnji kvantitativnih rezultatov.
Rezultati: Učinkovitost EZZN je statistično značilno pozitivno povezana s časom od začetka njegove implementacije v bolnišnično okolje (p < 0,05) in stopnjo zaznavanja tehnološke kompetentnosti v zdravstveni negi (p < 0,05). Zaznana tehnološka kompetentnost je pozitivno povezana z zaznavanjem skrbnih ravnanj v bolnišničnem okolju, kjer se uporablja EZZN (p < 0,05). V okviru kvalitativne raziskave smo oblikovali glavno kategorijo, sedem kategorij in petnajst podkategorij. Model je vključeval vzročne pogoje (pomanjkljiva učinkovitost EZZN), kontekstualne pogoje (vključitev EZZN v bolnišnično okolje) in posredne pogoje (obravnava pacienta), ki vplivajo na pojav pomanjkljivega dokumentiranja individualne in celostne obravnave. Oblikovali smo akcijske/integracijske strategije za obvladovanje tega pojava, ki vključujejo tehnološko kompetentnost, skrb za pacienta in dokumentiranje, z rezultati v obliki izboljšane osredotočenosti na uporabo EZZN pri skrbi za pacienta in dokumentiranju celostne obravnave. Po integraciji kvantitativnih in kvalitativnih podatkov smo identificirali pet komponent: (1) pomanjkljivosti pri implementaciji v bolnišničnem okolju, (2) prednosti in pomanjkljivosti uporabe EZZN, (3) učinkovitost EZZN, (4) tehnološko kompetentna uporaba EZZN za dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta, (5) skrb za pacienta in dokumentiranje obravnave.
Razprava in sklep: Uporaba EZZN v bolnišničnem okolju je razkrila tako prednosti kot pomanjkljivosti uporabe, ki so večinoma povezane s pomanjkljivo implementacijo EZZN. Sinergija med skrbjo za pacienta, tehnološko kompetentnostjo in učinkovitostjo EZZN je ključna za ustrezno dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta. Vrzeli v teh komponentah lahko vodijo do pomanjkljivosti v obravnavi pacientov in nepopolnemu dokumentiranju z uporabo EZZN.
Ključne besede: skrb za pacienta, učinkovitost elektronskega zapisa, raziskave mešanih metod, tehnološke kompetence, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (4,92 MB) |
3. Vloga regulatornih subpopulacij in citokinskih - stat signalnih poti cd4+ t limfocitov pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijoZlatko Roškar, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod
Kronično limfocitno levkemijo (KLL) označuje kopičenje patoloških B limfocitov, ob tem je spremenjena homeostaza CD4+ T limfocitov, med katerimi imajo največje imunosupresivno delovanje aktivirani T regulatorni limfociti (aTreg).
Namen naše raziskave je bil proučiti signalizacijo homeostatskih citokinov, opredeliti spremembe subpopulacij T regulatornih limfocitov med stadiji KLL in v primerjavi z zdravimi preiskovanci ter njihovo povezavo z razširjenostjo bolezni in pogostostjo resnih okužb.
Bolniki in metode
S pretočno citometrijo smo spremljali aktivacijo signalnih poti (fosforilacijo STAT proteinov) in subpopulacije T regulatornih limfocitov glede na stadij bolezni in oceno tumorske mase (TTM) pri 56 bolnikih s KLL in 20 zdravih preiskovancih.
Rezultati
Ugotovili smo značilno višje ravni fosforiliacije STAT3 in STAT5 proteinov pri zdravljenih bolnikih s KLL. Delež aTreg je bil značilno povečan pri bolnikih s KLL z napredovalo boleznijo in v značilni pozitivni povezavi s TTM. Za podskupino bolnikov z večjim deležem aTreg ob začetku zdravljenja so bile med spremljanjem značilne pogostejše resne okužbe.
Zaključki
Večji delež aTreg predstavlja možen označevalec težjega poteka bolezni z infekcijskimi zapleti. Povečana homeostatska signalizacija bi lahko podpirala pomnožitev aTreg, saj so bile zvišane ravni fosforiliracije STAT5 povezane z večjimi deleži aTreg med spremljanjem bolnikov na zdravljenju (in po stimulaciji z antigeni SARS-CoV-2 in vitro).
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, aktivirani regulatorni T limfociti, signalna pot, imunofenotipizacija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,88 MB) |
4. Psychometric testing of the Slovene version of the Perceived Inventory of Technological Competency as Caring in NursingCvetka Krel, Dominika Vrbnjak, Gregor Štiglic, Sebastjan Bevc, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The Perceived Inventory of Technological Competency as Caring in Nursing (PITCCN) questionnaire has been designed to measure technological competency as caring in nursing practice. It incorporates the use of technology with the fundamental principles of caring that are central to nursing. As there were no psychometrically sound instruments to quantify the concept of technological competency as caring in the Slovene language, we adapted the English version of the questionnaire to the local environment. The goal was to assess the level of psychometric properties of the PITCCN investigated in Slovene hospitals. Methods: Content validity was conducted with eight experts and quantified by the content validity index (CVI) and the modified Cohen’s kappa index. Face validity was assessed through discussions with participants from the target culture in the pilot study. To assess construct validity and internal consistency, a cross-sectional research methodology was used on a convenience sample of 121 nursing personnel from four hospitals. Principal component analysis (PCA) was used to examine construct validity, while Cronbach’s alpha and adjusted item-total correlations were used to measure internal consistency. Results: The content and face validity of PITCCN were adequate. The scale validity index (S-CVI) was 0.97. Cronbach’s α was 0.92, and subscale reliabilities ranged from 0.810 to 0.925. PCA showed four components, which explained more than 73.49% of the variance. Conclusions: The Slovenian version of PITCCN (PITCCN_SI) has good psychometric properties.
Ključne besede: technology, caring, reliability, validity, psychometric properties
Objavljeno v DKUM: 28.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (265,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. The role of vascular lesions in diabetes across a spectrum of clinical kidney diseaseRosa Rodriguez-Rodriguez, Radovan Hojs, Francesco Trevisani, Enrique Morales, Gema Fernández, Sebastjan Bevc, Clara Maria Cases Corona, Josep Maria Cruzado, María Quaro, Maruja Navarro Díaz, Mads Hornum, Beatriz Fernandez-Fernandez, Arianna Bettiga, Federico Di Marco, Marina López Martínez, Francisco J. Moreso, Clara García Garro, Khaled Khazim, Fedaa Ghanem, Manuel Praga, Meritxell Ibernón, Ivo Laranjinha, Luís Mendonça, Miguel Bigotte Vieira, Bo Feldt-Rasmussen, Patricia Fox Concepción, Natalia Negrín Mena, Alberto Ortiz, Esteban L. Porrini, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction: The clinical-histologic correlation in diabetic nephropathy is not completely known.
Methods: We analyzed nephrectomy specimens from 90 patients with diabetes and diverse degrees of proteinuria and glomerular filtration rate (GFR).
Results: Thirty-six (40%) subjects had normoalbuminuria, 33 (37%) microalbuminuria, and 21 (23%) non-nephrotic proteinuria. Mean estimated GFR (eGFR) was 65±23 (40% <60 ml/min per 1.73 m2). About 170 glomeruli per patient were analyzed, and all samples included vascular tissue. Six subjects (7%) were classified in diabetic nephropathy class I, 61 (68%) in class II-a, 13 (14%) in class II-b, 9 (10%) class III, and 1 (1%) in class IV. Eighty percent to 90% of those with normoalbuminuria or microalbuminuria were classified in class II-a or II-b and <10% in class III; 52% of those with proteinuria were in class II-a, 15% in class II-b, and 19% in class III. Nodular sclerosis (57%) and mesangial expansion (15%) were more frequent in cases with proteinuria than in normoalbuminuria (28% and 8%; P = 0.028 and 0.017). About 20% to 30% of all cases, regardless the level of albuminuria or proteinuria or the histologic class had tubular atrophy, interstitial fibrosis, or inflammation in >10% to 20% of the sample. Moderate hyalinosis and arteriolar sclerosis were observed in 80% to 100% of cases with normoalbuminuria, microalbuminuria, proteinuria, as well as in class I, II, or III.
Conclusions: Weak correspondence between analytical parameters and kidney histology was found. Thus, disease may progress undetected from the early clinical stages of the disease. Finally, vascular damage was a very common finding, which highlights the role of ischemic intrarenal disease in diabetes.
Ključne besede: albuminuria, chronic kidney disease, diabetes, diabetic nephropathy, histology, normoalbuminuria
Objavljeno v DKUM: 06.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Assessment of kidney function : clinical indications for measured GFRNatalie Ebert, Sebastjan Bevc, Arend Bökenkamp, Francois Gaillard, Mads Hornum, Kitty Jager, Christophe Mariat, Bjørn Odvar Eriksen, Runolfur Palsson, Andrew D. Rule, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: In the vast majority of cases, glomerular filtration rate (GFR) is estimated using serum creatinine, which is highly influenced by age, sex, muscle mass, body composition, severe chronic illness and many other factors. This often leads to misclassification of patients or potentially puts patients at risk for inappropriate clinical decisions. Possible solutions are the use of cystatin C as an alternative endogenous marker or performing direct measurement of GFR using an exogenous marker such as iohexol. The purpose of this review is to highlight clinical scenarios and conditions such as extreme body composition, Black race, disagreement between creatinine- and cystatin C–based estimated GFR (eGFR), drug dosing, liver cirrhosis, advanced chronic kidney disease and the transition to kidney replacement therapy, non-kidney solid organ transplant recipients and living kidney donors where creatinine-based GFR estimation may be invalid. In contrast to the majority of literature on measured GFR (mGFR), this review does not include aspects of mGFR for research or public health settings but aims to reach practicing clinicians and raise their understanding of the substantial limitations of creatinine. While including cystatin C as a renal biomarker in GFR estimating equations has been shown to increase the accuracy of the GFR estimate, there are also limitations to eGFR based on cystatin C alone or the combination of creatinine and cystatin C in the clinical scenarios described above that can be overcome by measuring GFR with an exogenous marker. We acknowledge that mGFR is not readily available in many centres but hope that this review will highlight and promote the expansion of kidney function diagnostics using standardized mGFR procedures as an important milestone towards more accurate and personalized medicine.
Ključne besede: biomarker, chronic kidney disease, clinical indications, creatinine, cystatin C, kidney function, measured glomerular filtration rate
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 13
Celotno besedilo (607,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Single peritoneal dialysis centre observations of treatment adequacy, anemia treatment, inflammation, mineral bone disease, and peritonitis rate - in patients undergoing continuous ambulatory peritoneal dialysis versus automated peritoneal dialysisMaša Knehtl, Martin Hren, Nina Vodošek Hojs, Sebastjan Bevc, Radovan Hojs, Robert Ekart, 2017, izvirni znanstveni članek Ključne besede: peritonealna dializa, peritonitis, anemija, eritropoetin, mineralna kostna bolezen
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 13
Celotno besedilo (113,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
10. Atherosclerosis, epigenetic modifications, and arterial stiffnessNejc Piko, Robert Ekart, Sebastjan Bevc, Radovan Hojs, 2017, pregledni znanstveni članek Ključne besede: ateroskleroza, epigenetika, togost arterij
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 23
Celotno besedilo (111,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
