| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
The evolution of clinical skills peer teaching at the Faculty of Medicine, University of Maribor
Petra Rižnik, Sebastjan Bevc, 2016, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: izobraževanje v medicini, objektivni strukturirani klinični izpit, klinični tutorji
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (91,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
3.
Atherosclerosis, epigenetic modifications, and arterial stiffness
Nejc Piko, Robert Ekart, Sebastjan Bevc, Radovan Hojs, 2017, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: ateroskleroza, epigenetika, togost arterij
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (111,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
5.
The role of oxidative stress in kidney injury
Nejc Piko, Sebastjan Bevc, Radovan Hojs, Robert Ekart, 2023, pregledni znanstveni članek

Opis: Acute kidney injury and chronic kidney disease are among the most common non-communicable diseases in the developed world, with increasing prevalence. Patients with acute kidney injury are at an increased risk of developing chronic kidney disease. One of kidney injury’s most common clinical sequelae is increased cardiovascular morbidity and mortality. In recent years, new insights into the pathophysiology of renal damage have been made. Oxidative stress is the imbalance favoring the increased generation of ROS and/or reduced body’s innate antioxidant defense mechanisms and is of pivotal importance, not only in the development and progression of kidney disease but also in understanding the enhanced cardiovascular risk in these patients. This article summarizes and emphasizes the role of oxidative stress in acute kidney injury, various forms of chronic kidney disease, and also in patients on renal replacement therapy (hemodialysis, peritoneal dialysis, and after kidney transplant). Additionally, the role of oxidative stress in the development of drug-related nephrotoxicity and also in the development after exposure to various environmental and occupational pollutants is presented.
Ključne besede: acute kidney injury, acute tubular necrosis, chronic kidney disease, oxidative stress, reactive oxygen species
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1007,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Effects of differential time and difficulty weighting on the improvement of OSCE quality metrics
Matic Mihevc, Klara Masnik, Tadej Petreski, Nejc Pulko, Sebastjan Bevc, 2022, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: OSCE, clinical skills, peer assessment, quality metrics, weighting, outliers
Objavljeno v DKUM: 17.01.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (309,40 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

7.
8.
Kronična ledvična bolezen in poznavanje ne farmakoloških ukrepov pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem
Renata Lošić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je kronična ledvična okvara zelo pogosto prisotna. V zaključnem delu smo preučili vrednosti serumskega kreatinina in ocenili ledvično funkcijo z oceno glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration enačbi pri bolnikih, ki se zdravijo v Ambulanti za srčno popuščanje. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kolikšna je pogostost in katere stopnje je kronična ledvična bolezen pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, ter njihovo poznavanje nefarmakoloških ukrepov za izboljšanje zdravja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za obdelavo in analizo podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS različica 20. Rezultati: V raziskavo smo vključili 85 bolnikov. Po pregledu vrednosti serumskega kreatinina smo ugotovili, da je imelo 30 % bolnikov povišano vrednost serumskega kreatinina. Glede na oceno glomerulne filtracije je imelo kronično ledvično bolezen 37,6 % bolnikov. Pri več kot dveh tretjinah (72,9 %) bolnikov je bilo prepoznano slabše delovanje ledvic. Ugotovili smo, da večina 97,6 % bolnikov dobro pozna nefarmakološke ukrepe. Razprava in sklep: Z oceno glomerulne filtracije lahko natančneje določimo stopnjo kronične ledvične bolezni in tako prepoznamo slabše delovanje ledvic. Bolniki z dobrim poznavanjem in upoštevanjem nefarmakoloških ukrepov že sami pripomorejo k ugodnemu vplivu na potek zdravljenja in kakovost življenja. Pomembno vlogo pri poznavanju nefarmakoloških ukrepov ima tudi medicinska sestra, saj v ambulanti prevzema aktivno in samostojno vlogo pri izvajanju zdravstveno vzgojnega svetovanja.
Ključne besede: srčno popuščanje, ledvična bolezen, glomerulna filtracija, bolnik, nefarmakološki ukrepi, poznavanje nefarmakoloških ukrepov
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 1154; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (712,23 KB)

9.
Paliativna oskrba pacienta s končno ledvično odpovedjo
Tjaša Emeršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Kronična ledvična bolezen je odpovedovanje delovanja ledvic, ki lahko napreduje v končno ledvično odpoved. Paliativna oskrba je usmerjena predvsem v oskrbo pacientov z napredovalno kronično boleznijo. Obravnava vse človeške potrebe in temelji na timskem pristopu ter dobri koordinaciji med izvajalci. Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, ScienceDirect in CINAHL s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Sam potek iskanja člankov smo predstavili v PRISMA diagramu. V analizo smo vključili 11 člankov, ki smo jih razdelili v dve kategoriji: vloga medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo in intervencije medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo. Rezultati: Ugotovili smo, da medicinska sestra za izvajanje paliativne oskrbe potrebuje znanje, strokovnost in čas. Intervencije, ki jih izvaja medicinska sestra pri pacientu, zajemajo obvladovanje, nadzor in zmanjševanje simptomov, bolečine, ustrezno komunikacijo, nudenje čustvene podpore tako pacientu kot družinskim članom. Razprava in sklep: Medicinska sestra mora pri pacientu opazovati simptome in jih ustrezno obvladovati oziroma zmanjševati. S pacientom se mora pogovoriti in odkriti njihove želje ob smrti. V obravnavo mora vključiti njegove družinske člane. Za paliativno oskrbo mora imeti medicinska sestra veliko znanja o bolezni ter paliativni oskrbi, ki pa mora biti za vsakega posameznika vnaprej skrbno načrtovana.
Ključne besede: Paliativa, medicinska sestra, ledvične bolezni.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 1252; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (595,11 KB)

10.
Genetski polimorfizmi in izražanje kandidatnih genov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Špela Šalamon, 2021, doktorska disertacija

Opis: Kronično ledvično bolezen (KLB) še vedno pogosto obravnavamo kot samo eno izmed pridruženih bolezni pri multimorbidnih bolnikih. Ker je bolezen do poznih faz tipično klinično nema, je mnogokrat ne odkrijemo in zdravimo pravočasno. Pri nekaterih bolnikih hitro napreduje do končne ledvične odpovedi, tako da postanejo odvisni od nadomestnega zdravljenja. To prinaša za bolnike zaplete in slabšo kvaliteto življenja, za zdravstvene sisteme in svojce pa obremenitve in stroške. Ker se bolezen pojavlja pretežno pri starejših bolnikih, jih ob počasnem poteku velika večina umre iz drugih razlogov, preden bi prišlo do končne odpovedi ledvic. Bolezen napreduje z zelo različno hitrostjo, tudi pri bolnikih, ki imajo sicer podobne demografske in klinične značilnosti. Dejavnike, ki vplivajo na hitrost napredovanja bolezni, poznamo in razumemo samo delno. Posebej malo vemo o genetskih vplivih na napredovanje bolezni, čeprav že imamo veliko informacij o genetski predispoziciji za nivo glomerulne filtracije (kreatininska oGF) v splošni populaciji ocenjene na osnovi kreatinina. V naši raziskavi smo poskušali ugotoviti, kateri klinični in genetski dejavniki vplivajo na hitrost upada ledvične funkcije. To smo naredili na dva načina: prvič s primerjavo sicer demografsko in klinično podobnih bolnikov, ki potrebujejo ali ne potrebujejo dialize, in drugič z večletnim opazovanjem poteka bolezni pri bolnikih, ki v začetku niso potrebovali dialize. Polimorfizme posameznega nukleotida (angl. SNP za Single Nucleotide Polymorphism), ki so v splošni populaciji najbolj značilno povezani s kreatininsko oGF, smo analizirali za povezavo s hitrostjo napredovanja bolezni pri bolnikih s KLB. Preverjali smo tudi povezave polimorfizmov SNP z drugimi kliničnimi in laboratorijskimi dejavniki, vključno z izražanjem kandidatnih genov. Tako pri v začetku dializno odvisnih bolnikih v primerjavi z dializno neodvisnimi (p = 0,002) kot pri v začetku dializno neodvisnih bolnikih s hitrejšim potekom bolezni v primerjavi s tistimi s počasnejšim (p < 0,001), smo zabeležili veliko višje nivoje albuminurije, kar je skladno z dosedanjimi ugotovitvami. Polimorfizem SNP rs2453533 v genu GATM, ki ima iz splošne populacije znano povezavo alela A z znižano kreatininsko oGF, smo prvič povezali s klinično izraženo KLB v asociacijski analizi med bolniki in zdravimi posamezniki. Frekvenca alela A je bila povišana pri dializno neodvisnih (Bonferroni p = 0,02), ne pa tudi pri dializno odvisnih bolnikih. Uspešno smo replicirali tudi znano povezavo alela C polimorfizma rs4293393 v področju genov UMOD/PDILT z od dialize neodvisno, ne pa z od dialize odvisno KLB (Bonferroni p = 0,04). Ugotovili smo, da je nivo serumskega vitamina D značilno nižji med bolniki, ki so v času raziskave umrli, kot med preživelimi bolniki (p = 0,002). Preživeli bolniki so imeli povprečno vrednost 51,0 ng/mL - bistveno višje od trenutno priporočene minimalne vrednosti 30 ng/mL. Razlika je bila posebej izrazita med dializno odvisnimi bolniki, ni pa bilo povezave med nobenim izmed izbranih polimorfizmov in nivojem serumskega vitamina D. Uspešno smo potrdili povezavo med alelom A polimorfizma rs2453533 in znižanim izražanjem gena GATM v perifernih limfocitih bolnikov s KLB (p = 0,01). Poudariti želimo vlogo spremljanja vrednosti albuminurije in zagotavljanja zadostnih vrednosti vitamina D pri bolnikih s KLB in opozoriti, da lahko nekateri genetski dejavniki (npr. genotip polimorfizma rs2453533) vplivajo na kreatininsko oGF. Pri nosilcih alela A polimorfizma rs2453533 lahko namreč tudi v odsotnosti ledvične okvare pride do višjih vrednosti serumskega kreatinina.
Ključne besede: KLB, GWA, eQTL, rs2453533, kreatinin, cistatin C
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 1089; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici