1. The association between early regulatory problems and adult peer relationship quality is mediated by the brain's allostatic-interoceptive systemSaša Zorjan, Dieter Wolke, Nicole Baumann, Christian Sorg, Satja Mulej Bratec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Early regulatory problems (RPs), i. e., problems with crying, sleeping, and/or feeding during the firstyears, increase the risk for avoidant personality traits in adulthood, associated with social withdrawal and anxiety. Even more, RPs are linked with functional alterations in the adult default mode and salience networks, comprisingthe brain’s allostatic-interoceptive system (AIS) and playing a role in social interactions. We investigated whether RPsassessed in infancy are associated with difficulties in adult peer relationships mediated by functional alterations of the AIS. Methods: As part of a large case-controlled prospective study, 42 adults with previous RPs and 70 matchedcontrols (mean age = 28.48, SD = 2.65, 51% male) underwent fMRI during rest. The analysis focused on the intrinsic functional connectivity (iFC) of key nodes of the AIS. Peer relationship quality was assessed via a semi-structured LifeCourse Interview and the YASR scale. In these same individuals, RPs were assessed at ages 5, 20 and 56 months. Results: RPs in infancy were associated with lower-quality peer relationships and enhanced functional connectivityof the AIS nodes in adulthood, with a stronger effect for multiple and persistent RPs compared withtransient-multiple or single-persistent RPs. Importantly, iFC changes of the dorsal mid insula, a primary interoceptive cortex with frontal and temporal regions, mediated the relationship between early RPs and adult peer relationship quality. Conclusions: Results indicate long-lasting social and neural changes associated with early RPs.Our findings further implicate the AIS in both interoceptive and social processes, while indicating the need for earlyscreening of early RPs. Keywords: Regulatory problems; allostatic interoceptive system; insula; peer relationships;crying; sleeping; feeding; Bavarian Longitudinal Study.
Ključne besede: regulatory problems, allostatic interoceptive system, insula, peer relationships, crying, sleeping, feeding, Bavarian longitudinal study
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga čustvene valence pri vplivu socialne opore na zaznavo bolečine : EEG raziskavaJana Verdnik, 2024, magistrsko delo Opis: Ljudje smo nenehno vpeti v socialni kontekst, zato na naše doživljanje bolečine vplivajo tudi drugi posamezniki. Še posebej socialna opora bližnjega se kaže kot eden izmed dejavnikov, ki vpliva na posameznikovo zaznavanje bolečine, spremeni pa lahko tudi čustveno počutje in možgansko aktivnost ob bolečini. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialne opore na doživljanje neprijetnosti bolečine in mediatorsko vlogo čustvene valence ter z bolečino povezanih EEG potencialov v tem odnosu. Izvedli smo EEG raziskavo, v kateri so udeleženke prejemale boleče električne impulze v dveh pogojih – med prisotnostjo romantičnega partnerja po video povezavi (socialna opora) ali njegovo odsotnostjo (odsotnost opore). Na vzorcu 40 udeleženk smo ugotovili, da je bila ob prisotnosti socialne opore ocena čustvene valence višja, predvsem pa ocena neprijetnosti nižja kot v pogoju brez nje. Z uporabo večnivojskih mediacijskih modelov smo nadalje pokazali, da imajo v odnosu med socialno oporo in neprijetnostjo bolečine mediatorsko vlogo tako čustvena valenca kot tudi zgodnji in pozni z bolečino povezani EEG potenciali, natančneje N100 in P300. Vsak izmed teh potrjenih mediatorjev ponuja ločeno razlago nižjih ocen neprijetnosti bolečinskih dražljajev ob socialni opori, načeli pa smo tudi preučevanje njihove morebitne medsebojne časovne dinamike, a ta še ni pojasnjena v celoti. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in tako predstavljajo nadgradnjo ter razširitev razumevanja tega področja.
Ključne besede: socialna opora, bolečina, čustvena valenca, EEG
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,93 MB) |
3. Vloga diferenciacije čustev pri izbiri in učinkovitosti socialnih strategij regulacije čustev : magistrsko deloInes Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali dve socialni strategiji regulacije čustev, ki sta socialno deljenje in zatiranje izražanja čustev. Na učinkovitost in pogostost uporabe regulacije vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Osredotočili smo se na preučevanje posameznikove sposobnosti diferenciacije čustev kot možnega napovednika učinkovitosti in uporabe socialnih strategij regulacije čustev. Z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta smo zbrali podatke udeležencev (N = 204), starih med 18 in 35 let (M = 22,11; SD = 3,12). Podatke smo zbirali šestkrat na dan po sedem dni s pomočjo mobilne aplikacije in jih analizirali z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da je socialno deljenje učinkovito, medtem ko je zatiranje izražanja čustev neučinkovito. Dodatno smo ugotovili, da je diferenciacija čustev pomembna za napoved negativnega afekta. K napovedi pogostosti uporabe socialne strategije pomembno prispeva diferenciacija negativnih čustev. Po drugi strani pa je diferenciacija pozitivnih čustev statistično pomemben moderator odnosa med socialnim deljenjem in pozitivnim ter negativnim afektom. Ne glede na nivo diferenciacije posameznika je bilo socialno deljenje negativno povezano z negativnim afektom. Socialno deljenje je bilo povprečno bolj učinkovito, če je bila posameznikova diferenciacija čustev slabša, kar je bilo v nasprotju z našimi pričakovanji. Najverjetneje so pri uporabi socialnega deljenja v ozadju drugi notranji dejavniki. Potrdili pa smo, da posamezniki s slabšo diferenciacijo strategijo zatiranja izražanja čustev uporabljajo manj učinkovito kakor posamezniki z boljšo diferenciacijo tako negativnih kot pozitivnih čustev.
Ključne besede: diferenciacija čustev, socialno deljenje, zatiranje izražanja čustev, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 31
Celotno besedilo (906,43 KB) |
4. Vloga stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine : magistrsko deloAsja Flamiš, 2024, magistrsko delo Opis: Za pomoč pri obvladovanju težkih situacij se pogosto obrnemo na ljudi, ki so nam blizu. Socialna opora kot oblika socialne regulacije zajema interakcije s pomembnimi drugimi, ki lahko pomagajo pri uravnavanju čustev in bolečine. Romantični partnerji so se skozi raziskave pokazali kot najučinkovitejši pri regulaciji doživljanja bolečine in tudi pri spremembah nevronske aktivnosti med procesiranjem bolečine. Iskanje in prejemanje opore pa sta odvisna od raznih dejavnikov, med njimi tudi od vrste navezanosti. Stil navezanosti namreč pogosto usmerja nivo in kakovost socialne opore. Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine partnerke in nevrofiziološke indikatorje partnerkine bolečine. V sklopu EEG-študije smo na vzorcu 36 romantičnih parov ugotovili, da prisotnost romantičnega partnerja pozitivno vpliva na doživljanje neprijetnosti bolečine partnerke in na z bolečino povezane ERP-komponente N1, P3 in LPP. Dodatno pa naši izsledki kažejo, da stil navezanosti ne igra vloge pri vplivu romantičnega partnerja na doživljanje neprijetnosti partnerkine bolečine ali pri vplivu romantičnega partnerja na nevrofiziološke potenciale, povezane z doživljanjem in procesiranjem bolečine. Naše ugotovitve se skladajo z literaturo, ki predpostavlja, da socialna opora s strani romantičnega partnerja deluje kot naravni analgetik za lajšanje bolečine, hkrati pa izpostavljamo nekaj pomanjkljivosti in omejitev študije. Na raziskovalnem področju vidimo veliko priložnost za nadaljnje raziskovanje in izpeljavo pomembnih aplikacij, predvsem v klinični praksi za uvedbo socialne opore kot podporne oblike zdravljenja akutne in kronične bolečine.
Ključne besede: socialna opora, regulacija bolečine, elektrofiziološki potenciali, stil navezanosti, EEG
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,35 MB) |
5. Social reappraisal of emotions is linked with the social presence effect in the default mode networkXiyao Xie, Teresa Bertram, Saša Zorjan, Marina Horvat, Christian Sorg, Satja Mulej Bratec, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction: Social reappraisal, during which one person deliberately tries to regulate another’s emotions, is a powerful cognitive form of social emotion regulation, crucial for both daily life and psychotherapy. The neural underpinnings of social reappraisal include activity in the default mode network (DMN), but it is unclear how social processes influence the DMN and thereby social reappraisal functioning. We tested whether the mere presence of a supportive social regulator had an effect on the DMN during rest, and whether this effect in the DMN was linked with social reappraisal-related neural activations and effectiveness during negative emotions.
Methods: A two-part fMRI experiment was performed, with a psychotherapist as the social regulator, involving two resting state (social, non-social) and two task-related (social reappraisal, social no-reappraisal) conditions.
Results: The psychotherapist’s presence enhanced intrinsic functional connectivity of the dorsal anterior cingulate (dACC) within the anterior medial DMN, with the effect positively related to participants’ trust in psychotherapists. Secondly, the social presence-induced change in the dACC was related with (a) the social reappraisal-related activation in the bilateral dorsomedial/dorsolateral prefrontal cortex and the right temporoparietal junction and (b) social reappraisal success, with the latter relationship moderated by trust in psychotherapists.
Conclusion: Results demonstrate that a psychotherapist’s supportive presence can change anterior medial DMN’s intrinsic connectivity even in the absence of stimuli and that this DMN change during rest is linked with social reappraisal functioning during negative emotions. Data suggest that trust-dependent social presence effects on DMN states are relevant for social reappraisal—an idea important for daily-life and psychotherapy-related emotion regulation.
Ključne besede: social reappraisal, social support, social emotion regulation, social presence, default mode network, interpersonal trust, anterior cingulate
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 357; Prenosov: 252
Celotno besedilo (3,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Human threat circuits : threats of pain, aggressive conspecific, and predator elicit distinct BOLD activations in the amygdala and hypothalamusTeresa Bertram, Daniel Hoffmann Ayala, Eva Maria Huber, Felix Brandl, Georg Starke, Christian Sorg, Satja Mulej Bratec, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Threat processing, enabled by threat circuits, is supported by a remarkably conserved neural architecture across mammals. Threatening stimuli relevant for most species include the threat of being attacked by a predator or an aggressive conspecific and the threat of pain. Extensive studies in rodents have associated the threats of pain, predator attack and aggressive conspecific attack with distinct neural circuits in subregions of the amygdala, the hypothalamus and the periaqueductal gray. Bearing in mind the considerable conservation of both the anatomy of these regions and defensive behaviors across mammalian species, we hypothesized that distinct brain activity corresponding to the threats of pain, predator attack and aggressive conspecific attack would also exist in human subcortical brain regions.
Ključne besede: human, threat responses, translational neuroscience, threat conditioning, threat types, MRI, threat circuit
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 380; Prenosov: 291
Celotno besedilo (4,87 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Common and specific large-scale brain changes in major depressive disorder, anxiety disorders, and chronic pain : a transdiagnostic multimodal meta-analysis of structural and functional MRI studiesFelix Brandl, Benedikt Weise, Satja Mulej Bratec, Nazia Jassim, Daniel Hoffmann Ayala, Teresa Bertram, Markus Ploner, Christian Sorg, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Major depressive disorder (MDD), anxiety disorders (ANX), and chronic pain (CP) are closely-related disorders with both high degrees of comorbidity among them and shared risk factors. Considering this multi-level overlap, but also the distinct phenotypes of the disorders, we hypothesized both common and disorder-specific changes of large-scale brain systems, which mediate neural mechanisms and impaired behavioral traits, in MDD, ANX, and CP. To identify such common and disorder-specific brain changes, we conducted a transdiagnostic, multimodal meta-analysis of structural and functional MRI-studies investigating changes of gray matter volume (GMV) and intrinsic functional connectivity (iFC) of large-scale intrinsic brain networks across MDD, ANX, and CP. The study was preregistered at PROSPERO (CRD42019119709). 320 studies comprising 10,931 patients and 11,135 healthy controls were included. Across disorders, common changes focused on GMV-decrease in insular and medial-prefrontal cortices, located mainly within the so-called default-mode and salience networks. Disorder-specific changes comprised hyperconnectivity between defaultmode and frontoparietal networks and hypoconnectivity between limbic and salience networks in MDD; limbic network hyperconnectivity and GMV-decrease in insular and medial-temporal cortices in ANX; and hypoconnectivity between salience and default-mode networks and GMV-increase in medial temporal lobes in CP. Common changes suggested a neural correlate for comorbidity and possibly shared neuro-behavioral chronification mechanisms. Disorder-specific changes might underlie distinct phenotypes and possibly additional disorder-specific mechanisms.
Ključne besede: human threat behaviour, major depressive disorder, anxiety disorders, chronic pain, structural MRI, functional MRI
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 422; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vloga empatije pri vplivu podpore romantičnega partnerja na bolečino : magistrsko deloEva Ivankov, 2022, magistrsko delo Opis: Raziskovalci na področju afektivne nevroznanosti se trenutno veliko posvečajo proučevanju pozitivnih učinkov socialne regulacije – psihološkega mehanizma, pri katerem posameznik v stresni situaciji doseže zmanjšanje nelagodja s pomočjo socialne podpore. Le-ta nam lahko predstavlja sredstvo za zmanjševanje intenzivnosti neprijetnih občutkov, kot so negativna čustva ali fizična bolečina. Prav tako novejše psihološke raziskave poudarjajo prispevek empatije k socialni regulaciji čustev ter bolečine. Namen tega magistrskega dela je bil ugotoviti, ali partnerjeva podpora vpliva na doživljanje bolečine pri partnerki in kakšno vlogo ima pri tem partnerjeva empatija. Na vzorcu 10 romantičnih parov, ki so sodelovali v eksperimentalni študiji, smo ugotovili, da se je neprijetnost bolečine udeleženk zmanjšala, ko je bil prisoten njihov romantični partner. Rezultati so pokazali še, da stopnja partnerjeve splošne empatije ne igra vloge pri učinku partnerjeve podpore na doživljanje bolečine pri partnerki, kot tudi ne igrata pomembne vloge pri tem afektivna in kognitivna empatija kot ločena konstrukta. Naše ugotovitve podpirajo idejo, da lahko socialna podpora s strani romantičnega partnerja deluje kot ekonomičen naravni analgetik. Vendar pa rezultati naše in ostalih aktualnih študij s tega področja kažejo, da so nekateri drugi dejavniki morda bolj ključnega pomena za učinkovito socialno regulacijo bolečine s strani romantičnega partnerja od empatije.
Ključne besede: empatija, socialna podpora, regulacija bolečine
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. Čustva v vsakdanjem življenju: vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustevNikita Adamič, 2022, magistrsko delo Opis: Kljub vse večjemu zanimanju za področje afektivne znanosti s poudarkom na regulaciji čustev ugotavljamo, da primanjkuje raziskav, ki bi se ukvarjale s socialno regulacijo čustev, ki je glede na raziskave pomembno povezana z duševnim zdravjem in kvaliteto življenja. Iz tega razloga smo v magistrskem delu preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize rezultatov so bile izvedene na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov. Ključni izsledki, do katerih smo prišli tekom raziskovanja, so, da se zaznana socialna opora negativno povezuje z zatiranjem izražanja čustev in pozitivno povezuje s socialnim deljenjem. Zatiranje izražanja čustev je pozitivno povezano z negativnim afektom, socialno deljenje pa je pozitivno povezano s pozitivnim kot tudi z negativnim afektom. Socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje kontekstualnih dejavnikov socialne regulacije čustev, s čimer bi lahko prispevali k bolj izpopolnjenemu in celovitemu razumevanju fleksibilnosti le-te.
Ključne besede: socialna regulacija čustev, zatiranje izražanja čustev, socialno deljenje, socialna opora, intenziteta čustvovanja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 735; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,31 MB) |
10. Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti : magistrsko deloMatic Kadiš, 2022, magistrsko delo Opis: Zgodnje regulacijske težave (RT) (težave z jokom, spanjem in/ali hranjenjem) povečajo možnost za pojav čustvenih, vedenjskih in socialnih težav posameznika v odraslosti, posebej izogibajočih osebnostnih lastnosti in težav z vzpostavljanjem in ohranjanjem socialnih odnosov v odraslosti. Na to lahko vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe kot zaščitni faktor pred morebitnimi težavami. Z vidika nevrobioloških temeljev, so RT povezane s spremembami v dveh možganskih omrežjih, ki skupaj tvorita alostatični interoceptivni sistem. Ključni del tega sistema je inzula, ki integrira aferentne informacije iz telesa in je s tem ključna za ohranjanje homeostaze in regulacijo energije v telesu. Cilj te naloge je bil preveriti, kako se zgodnje RT povezujejo s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti ter kako na ta odnos vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe. Naš vzorec temelji na podatkovni bazi udeležencev Bavarske longitudinalne študije in vključuje posameznike, ki so kazali zgodnje RT (N = 47) ter kontrolno skupino brez RT (N = 121). Sodelovali so v magnetno-resonančnem slikanju možganov, izpolnili samoocenjevalni vprašalnik za oceno izogibajočih osebnostnih lastnosti ter bili pri 6 in 8 letih testirani za občutljivost matere na njihove potrebe. Pokazalo se je, (1) da RT povečajo girifikacijo inzule bilateralno in zmanjšajo kortikalno debelino leve inzule, (2) da je povezava najbolj izražena pri posameznikih z dlje trajajočimi RT ter, (3) da se spremembe girifikacije leve inzule statistično pomembno povezujejo z izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju posledic RT na razvoj in delovanje posameznika v odraslosti ter prispeva k razvoju strategij za prevencijo teh težav.
Ključne besede: zgodnje regulacijske težave, inzula, strukturne spremembe, izogibajoče osebnostne lastnosti, občutljivost matere
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 751; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,28 MB) |
