| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Komunikacijski načrt kot del strateške komunikacije: Primer za projekt ECO-CIRCLE : diplomsko delo
Sara Zavernik, 2023, diplomsko delo

Opis: Komunikacija predstavlja temelj projekta, njegov uspeh pa je neposredno odvisen od njene uspešnosti in učinkovitosti. S strateškim načrtovanjem komunikacije zagotovimo razumevanje, preprečimo ovire, omogočimo učinkovito izvedbo in povečamo ugled projekta. Na uspeh dodatno vplivajo medkulturne interakcije, ki zaradi kulturnih razlik povečujejo zapletenost komunikacije. Namen diplomskega dela je bil izdelati komunikacijski načrt za mednarodni mladinski projekt ECO-CIRCLE s preučitvijo poslovne komunikacije v kontekstu projektov, izvedbe komunikacijskih načrtov in vplivov medkulturne komunikacije. Za podkrepitev načrta smo izvedli anketo, kjer smo raziskali mnenje ciljne skupine o načinih promocije projekta. Ugotovili smo, da mladi za spremljanje promocijskih sporočil najbolj uporabljajo družbeni omrežji Instagram in YouTube, preferirajo krajše oblike komunikacije, informativne in lahkotne vsebine ter neformalen ton komuniciranja, objave pa bodo najuspešnejše, če jih objavimo od 1-krat do 4-krat tedensko ob večernih urah.
Ključne besede: komunikacijski načrt, poslovno komuniciranje, projekt, medkulturno komuniciranje, družbeni mediji
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
Transformation of the RESPO decision support system to higher education for monitoring sustainability-related competencies
Andreja Abina, Bojan Cestnik, Rebeka Kovačič Lukman, Sara Zavernik, Matevž Ogrinc, Aleksander Zidanšek, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: A result-oriented engagement system for performance optimisation (RESPO) has been developed to systematically monitor and improve the competencies of individuals in business, lifelong learning and secondary schools. The RESPO expert system was transferred for use in higher education institutions (HEIs) based on successful practical application trials. The architecture and functionality of the original RESPO expert system have been transformed into a new format that will collect information on the required competencies and the available educational programmes to help students effectively develop competencies through formal and non-formal education. First, the initial version of the RESPO system and its functionality were tested on a selected group of students and higher education staff to validate and improve its effectiveness for the needs of HEIs. This paper summarises the key findings and recommendations of the validators for transforming the RESPO application into an application for HEIs. In addition, the selection of competencies in the RESPO application database has been adapted to align with selected study programmes and the need to develop sustainability-related competencies. These findings can support professionals working in higher education institutions in developing students’ future competencies and fostering the targeted use of learning analytics tools.
Ključne besede: higher education, competencies development, decision support, STEM education, sustainability
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Humanizacija družbe v EU, ki naj bi jo zagotavljali njeni pravni akti, s poudarkom na preprečevanju trgovine z ljudmi
Sara Zavernik, 2017, diplomsko delo

Opis: Humanizacija je proces, ki se zagotavlja skozi pravne akte, vzgojo in vplive okolice na posameznike, da se zagotovi človeškost in dobrobit posameznika. Humanost je beseda, ki ima zelo veliko različnih definicij, skupno pa jim je le eno. Ravnati tako, da je v dobro ljudi, obenem pa se zagotavlja dobrobit posameznika. Ugotavljamo, da je humanost na udaru prav pri trgovini z ljudmi, saj gre tukaj za nečloveško, nehumano ravnanje z žrtvami trgovine. Trgovino z ljudmi poznamo že iz antičnih časov v njeni prvotni obliki, ki jo imenujemo suženjstvo. Suženjstvo ima svoj izvor že pred antičnimi časi, ko je prvič omenjeno v Hamurabijevem zakoniku leta 1760 pr. n. št. Skozi tisočletja se je spreminjalo, raslo in preoblikovalo v trgovino z ljudmi. Suženjstvo zelo dolgo ni veljalo za nelegalno dejavnost, medtem ko trgovina z ljudmi je v današnjem času nekaj nelegalnega in sprevrženega, kar današnja družba ne odobrava. Statistike po svetu so zelo različne, saj je mogoče govoriti le o domnevnih številkah, saj dejanskega števila žrtev ni mogoče ugotoviti. Število žrtev v svetu se giblje med 12 in 29,8 milijona žrtev in enako je glede dobička trgovine z ljudmi. Statistiko v EU vodi EUROSTAT na podlagi podatkov iz posameznih držav članic, ki vsako leto posredujejo pridobljene podatke o domnevnih in identificiranih žrtvah. Tukaj je potrebno poudariti, da v statistiko niso vključene vse države članice, saj je za obdobje treh let potrebno zagotoviti statistične podatke za vsako od teh treh let in to nekatere države niso storile, zato je statistika omejena samo na tiste, ki so jih. Statistika bi bila v drugem primeru nepravilna in netočna, saj ne bi bilo mogoče spremljati porasta ali padanja števila žrtev. Statistika se vodi glede na vse možne kriterije: spol, starost, obliko izkoriščanja, državljanstvo itd. Mednarodna organizacija dela je v letu 2014 govorila o približno 150 milijardah ameriških dolarjev dobička na letni ravni trgovcev z ljudmi. Potrebno je omeniti tudi najrazličnejše oblike izkoriščanja, ki ga trpijo žrtve. Prostitucija, otroška pornografija, prisilne poroke, prodaja organov, to in še več je oblik izkoriščanja, ki trgovcem prinašajo dobiček, obenem pa kršijo najbolj osnovne človekove pravice. Problematike trgovanja z ljudmi se zavedajo tudi institucije EU, ki sprejemajo pravne akte za zaščito žrtev, preprečevanje trgovine z ljudmi in kaznovanje vseh udeleženih. Listina o temeljnih pravicah je tisti najbolj osnovni pravni akt, ki zagotavlja pravice in svoboščine posameznikov, obenem pa vsebuje prepoved suženjstva in prisilnega dela. Drugi pravni akti, ki se nanašajo na trgovino z ljudmi, so Direktiva 2011/36/EU, Direktiva Sveta 200/43/ES, Amsterdamska pogodba in mnogi drugi pravni akti, ki so navedeni v nalogi. Pravni akti nam pravice in svoboščine priznavajo, ni pa to nikakršno zagotovilo, da bo tudi tako. Trgovci z ljudmi definitivno žrtvam tega ne priznavajo, saj potem ne bi mogli govoriti o trgovini z ljudmi. Humanost je nekaj, kar v večini primerov povezujemo s posameznikom, ampak je potrebno tudi ugotoviti, ali so pravo in politike EU, ki nas ščitijo, dovolj humane same po sebi. Na to temo je napisana obsežna knjiga, ki se dotakne vseh področij in disciplin politike in prava EU ter nam da malo drugačen vpogled v trenutno situacijo v EU. Krivda pa ni samo na premalo humani politiki in pravu EU, ampak na sodobni družbi. Potrošniška družba, ki jo žene naprej želja po vedno več stvareh, tehnološki napredek in razvoj sta človeka postavila v ozadje in ga enako kot stvari ovrednotila v denarju. Da ima to vse vpliv na trgovino z ljudmi, je kakopak jasno že na prvi pogled, obenem pa je potrebno vedeti, da je v potrošniškem svetu na voljo vse, po čem je povpraševanje. Torej je družba tista, ki jo lahko krivimo, da trgovina z ljudmi še vedno obstaja, obenem pa služi takšne velike količine denarja, saj brez povpraševanja ni ponudbe.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, pravo EU, humanizacija, sodobna družba
Objavljeno v DKUM: 09.03.2017; Ogledov: 1565; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici