| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Elektrokemična priprava kopalnih vod
Sara Vinkovič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali možnost uporabe za pripravo kopalnih vod. Izbrali smo tri vzorce vod: morsko vodo, vode iz reke Drave in vodo iz kompenzacijskega bazena kopališča Fontana. Med procesom elektrokoagulacije smo opazovali spreminjanje temperature, električnega toka, pH in prevodnosti ter njihov vpliv na sam proces elektrokoagulacije. Vse parametre smo opazovali v odvisnosti od časa in pri konstantni električni napetosti za posamezni proces. Po koncu vsakega procesa smo izmerili motnost in absorbanco. Glede na ta dva parametra smo ugotovili, da dobimo pri reki Dravi najboljše rezultate pri električni napetosti 30,5 V, pri morski vodi 3,0 V in bazenski vodi 4,0 V. V vodi iz reke Drave smo po 45 min elektrokoagulacije uspeli znižati motnost za 90,1 %. Pri morski vodi se je motnost po 30 min zmanjšala za 79,3 % in pri bazenski vodi po 25 min za 92,6 %. Opravili smo tudi mikrobiološke analize za bakterijo Escherichia coli, katere rezultati so pokazali ustavitev rasti bakterij pri obdelani vodi iz reke Drave, medtem ko se je pri morski in bazenski vodi v po obdelavi razvilo več bakterij kot v neobdelani vodi. Ugotovili smo, da je elektrokoagulacija primerna za čiščenje tipa vod, kot je voda iz reke Drave, kjer je nizka električna prevodnost in se izloča majhna količina aluminija, medtem ko za vode tipa morske in bazenske vode ni primerna.
Ključne besede: elektrokoagulacija, aluminijeve elektrode, Escherichia Coli, kopalne vode
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 623; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Stopnja mašenja membrane pri filtraciji različnih onesnažil
Sara Vinkovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrke naloge je bil očistiti pitno vodo, obogateno s huminskimi kislinami (HA), železovimi(II) ioni, kadmijevimi ioni in fosfati ter določiti stopnjo mašenja membrane. Hoteli smo ugotoviti, kako interakcije med onesnažili, pH vzorca in masne koncentracije onesnažil vplivajo na stopnjo mašenja membrane. Vzorce smo pripravili v laboratoriju in jih filtrirali skozi polietersulfonsko (PES) membrano na ultrafiltracijski (UF) aparaturi. Začetnim vzorcem in permeatu, ki smo ga zbirali med UF, smo izmerili fizikalno kemijske parametre: motnost, električno prevodnost, absorbanco, s katero smo določili masne koncentracije onesnažil in koncentracijo Cd2+ ionov na aparaturi za atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS). Stopnjo mašenja smo izračunali preko pretokov, posneli smo tudi FTIR spektre čiste PES membrane in membrane po UF vzorcev ter izmerili kontaktni kot, s katerim smo določili naravo membrane. Rezultati so pokazali, da se membrana precej maši pri vseh onesnažilih. Najvišje stopnje mašenja zaznamo pri vzorcih, obogatenih s HA in vzorcih, obogatenih s HA in Fe2+. Visoko stopnjo mašenja zaznamo tudi pri vzorcih, obogatenih s HA in PO43-, medtem ko pri vzorcih, obogatenih s HA in Cd2+, izstopajo vzorci pri pH 5, ki imajo visoko stopnjo mašenja, potem pa stopnja s pH vrednostjo pade. Ugotovili smo tudi, da se membrana bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah HA, ni pa nujno, da se bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah drugih onesnažil, saj smo ugotovili, da je stopnja mašenja membrane odvisna od sposobnosti vezave HA in onesnažila v kompleks in od tekmovanja med HA in PO43-, ki sta v vodi negativno nabita. Rezultati masnih koncentracij so pokazali, da nam je uspelo vodo očistiti onesnažil. Masne koncentracije HA so se pri vseh vzorcih znižale pod 1 mg/L, ob prisotnosti drugih onesnažil pa celo pod 0,5 mg/L. Prav tako so se znižale masne koncentracije PO43- in Fe2+, in sicer pod 0,06 mg/L. Masne koncentracije Cd2+ so se najbolj znižale pri pH 9, in sicer pod 1 mg/L, pri ostalih vzorcih pa so bile masne koncentracije višje. Pod dovoljeno mejo, tj. 0,2 mg/L, nam je uspelo znižati masne koncentracije Fe2+. Prav tako nam je uspelo pod dovoljeno mejo, tj. 0,3 mg/L, znižati masne koncentracije PO43-.
Ključne besede: ultrafiltracija, PES membrana, huminske kisline, stopnja mašenja membrane, kovinski ioni, fosfat
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 170; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici