1. Psihometrične značilnosti slovenske oblike Večdimenzionalne lestvice deloholizmaJana Verdnik, Tina Kos, Sara Tement, Marina Horvat, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Deloholizem lahko opredelimo kot prekomerno posvečanje časa in energije delu, zajema pa še intrinzično motivacijo, neprestane misli o delu, negativna čustva, kadar posameznik ne dela, in delo preko zahtev svojega delovnega mesta. Čeprav je deloholizem pogosto proučevan fenomen, pa ni veliko vprašalnikov, ki bi merili deloholizem kot večdimenzionalni konstrukt. Namen pričujoče študije je tako bil prevesti in prirediti nedavno razvito Večdimenzionalno lestvico deloholizma (angl. Multidimensional Workaholism Scale [MWS]; Clark idr., 2020) ter proučiti psihometrične značilnosti slovenske različice lestvice. Vzorec je zajemal 279 (66,67 % žensk) delovno aktivnih udeležencev. Konfirmatorna faktorska analiza je pokazala, da se bifaktorski model najbolje, vendar ne povsem optimalno, prilega podatkom. Nadalje je analiza zanesljivosti pokazala, da lestvica izkazuje zadovoljivo notranjo konsistentnost vseh dimenzij in skupnega rezultata. Preverjali smo tudi konstruktno veljavnost, ki se je izkazala kot zadovoljiva, saj so povezave z drugimi konstrukti skladne s pričakovanji. Rezultati pričujoče študije tako nakazujejo v smeri delno zadovoljivih psihometričnih lastnosti slovenske različice Večdimenzionalne lestvice deloholizma. V prihodnje se priporoča preizkus psihometričnih značilnosti lestvice še na razširjenem vzorcu.
Ključne besede: deloholizem, Večdimenzionalna lestvica deloholizma, zanesljivost, veljavnost, konformna faktorska analiza
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (998,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Delovne zahteve in viri kot dejavniki znamke delodajalca : primer domov starejših odraslihPetja Plamberger, 2025, magistrsko delo Opis: Zdravstveni sektor je zaradi daljšanja življenjske dobe in drugih demografskih sprememb deležen vedno večjega pritiska, saj prihaja do neravnovesja med razpoložljivimi kadrovskimi kapacitetami in povpraševanjem po oskrbi. Zdravstvene organizacije se na kadrovskem področju srečujejo s težavami pri privabljanju in zadrževanju kadra. Mednje lahko uvrstimo tudi domove za starejše, ki se bodo soočali z vedno večjim primanjkljajem prostih postelj za stanovalce. Kadrovski izzivi na področju zdravstva močno otežijo nudenje kvalitetne oskrbe. Da se temu problemu zoperstavijo in privlačijo zadostno količino ustrezno usposobljenega strokovnega kadra, je pomembno, da se zdravstvene organizacije predstavijo kot konkurenčen in zaželen delodajalec. Slednje pa lahko dosežejo preko izgradnje privlačne znamke delodajalca, problem pa se pojavi, ker je znamčenje zdravstvenih organizacij kot delodajalca malo raziskano. Namen magistrskega dela se je tako nanašal na prispevek k malo raziskanemu področju, s fokusom na znamko delodajalca domov za starejše v Sloveniji. Problem smo preučevali skozi perspektivo teorije delovnih zahtev in virov (Bakker in Demerouti, 2007) in skušali ugotoviti, kako različni dejavniki delovnega okolja vplivajo na izbrana kazalnika znamke delodajalca. V kontekstu naše raziskave sta ta kazalnika priporočenost organizacije s strani zaposlenih in namera za odhod iz organizacije. Na vzorcu 555 zaposlenih iz šestih domov za starejše v Sloveniji smo v kontekstu naročniške raziskave svetovalnega podjetja ugotovili, da so delovne zahteve negativno napovedovale kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih in pozitivno napovedovale namero za odhod. Kljub temu, da se je vsak posamičen vir izkazal kot pomemben napovednik kazalnikov znamke delodajalca, smo ob sočasni vključenosti vseh spremenljivk v raziskovalna modela lahko opazili, da so nekateri delovni viri izgubili svojo statistično pomembno napovedno moč, pozitivna povezava varnosti zaposlitve z namero za odhod iz organizacije pa je predstavljala nepričakovan rezultat. Mediacije so bile vedno statistično pomembne, s tem da so bile nekatere delne, druge pa popolne, kar smo pripisali kompleksnosti mediacijske spremenljivke zadovoljstva s službo in naravi v model vključenih delovnih virov. Ob primerjavi pojasnjevalne moči ekonomskih in ne-ekonomskih dejavnikov v odnosu s kazalniki znamke delodajalca smo v nasprotju s pričakovanji ugotovili, da so več variance v obeh odvisnih spremenljivkah pojasnili ekonomski dejavniki. Rezultat nas je usmeril v raziskovanje kompleksnosti ekonomskih dejavnikov in njihove osrednje vloge pri zadovoljstvu zaposlenih Izpeljavo zaključkov sicer omejijo pomanjkljivosti magistrskega dela, kljub temu pa so rezultati uporabni za razumevanje znamčenja domov starejših kot delodajalca in vlogo, ki jo v tem procesu predstavljajo različne delovne zahteve in viri.
Ključne besede: domovi starejših, znamka delodajalca, delovne zahteve, delovni viri, namera za odhod iz organizacije, kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (979,53 KB) |
3. Okoljska kriza : izzivi in priložnosti za krepitev odpornostiMinea Rutar, Nejc Plohl, Marina Horvat, Sara Tement, Bojan Musil, Karin Bakračevič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem poglavju obravnavamo ključne psihološke dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pro-okoljskega vedenja, in izzive, ki takšno vedenje otežujejo. V prvem delu predstavimo teorijo načrtovanega vedenja, ki pojasnjuje, kako spremembe v prepričanjih, ozaveščenosti v zvezi z okoljsko problematiko, subjektivne norme in vedenjske namere prispevajo k učinkovitemu soočanju s podnebnimi spremembami. V drugem delu prispevka se osredotočimo na pojav podnebne anksioznosti in psihološke intervencije, ki se jih najpogosteje uporablja pri obravnavi tega pojava. Orišemo pristop multiplih potreb ter predstavimo razlike med različnimi vrstami in ravnmi intervencij ter njihovo vlogo pri komuniciranju, spodbujanju in krepitvi odpornosti posameznikov ter skupnosti.
Ključne besede: teorija načrtovanega vedenja, pro-okoljsko vedenje, subjektivne norme, podnebna anksioznost, pristop multiplih potreb
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (630,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Job- and person-related antecedents of positive and negative cognitive–affective involvement in work during leisure time : a moderated mediation modelAndrea Noja, Sara Tement, Bettina Kubicek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Employees are increasingly involved in work during their leisure time through positive and negative cognitions and emotions (e.g., think positively, feel enthusiastic, ruminate, or worry about work). The so-called positive cognitive–affective involvement may increase work-related well-being, whereas negative cognitive–affective involvement may result in impaired work-related well-being. Although there is evidence on the (work-related) consequences of positive and negative cognitive–affective involvement, the job-related (i.e., job autonomy) and person-related (i.e., cognitive flexibility) antecedents of cognitive–affective involvement are less understood. Therefore, the aim of this study was to investigate the interactive effects of job autonomy as a job-related antecedent and cognitive flexibility as a person-related antecedent on positive and negative cognitive–affective involvement and on subsequent work-related well-being (i.e., work engagement, emotional exhaustion, cynicism). Using a three-wave time-separated study design, we collected data from 357 employees. Results from structural equation modeling revealed that cognitive flexibility strengthens the relationships between job autonomy and both positive and negative cognitive–affective involvement. Moreover, cognitive flexibility moderates the indirect effects of job autonomy on work-related well-being via positive and negative cognitive–affective involvement. Overall, the findings advance scholarly knowledge about the antecedents and outcomes of positive and negative cognitive–affective involvement.
Ključne besede: work-life interference, work-home integration, cognitive affective involvment, job authonomy, cognitive flexibility, work-related well-being
Objavljeno v DKUM: 18.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (657,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. K zdravju usmerjeno vodenje in psihofizično zdravje zaposlenih : magistrsko deloDiana Malešič, 2025, magistrsko delo Opis: Številne teoretične nejasnosti in metodološke pomanjkljivosti na področju zdravega vodenja so v zadnjem desetletju spodbudile razvoj konceptualno raznolikih modelov in merskih instrumentov. V sklopu magistrske naloge smo se odločili za prevod in validacijo Vprašalnika k zdravju usmerjenega vodenja (angl. Health-Oriented Leadership Inventory – HoL), ki je v preteklih raziskavah izkazal dobro psihometrično ustreznost in celostno obravnavo koncepta. Vprašalnik temelji na štirih dimenzijah vodstvene skrbi za zdravje: zavedanju zdravja, vrednotenju zdravja, življenjskem slogu in zdravju podpornem vedenju. Osrednji cilj raziskave je bil preveriti faktorsko strukturo slovenskega prevoda vprašalnika ter oceniti njegove osnovne psihometrične značilnosti. Dodatno smo konstruktno veljavnost preverjali s povezavami z vsebinsko sorodnimi konstrukti, kriterijsko veljavnost pa s preverjanjem, ali zdravju usmerjeno vodenje pojasnjuje dodatno varianco v psihofizičnem zdravju zaposlenih nad obstoječimi oblikami splošnega vodenja (transformacijsko vodenje). V raziskavi je sodelovalo 227 zaposlenih oseb (149 žensk in 78 moških), starih med 18 in 62 let. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije, ki je poleg vprašalnika HoL vključevala tudi Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Lestvico psihofizičnega zdravja (SPFZ-2), Vprašalnik delovnih zahtev in resursov, del Vprašalnika multifaktorskega vodenja (MLQ) in enopostavkovno mero delovnega zadovoljstva. Rezultati so potrdili večdimenzionalno in hierarhično strukturo vprašalnika, skladno s teoretičnim modelom, ob tem pa smo zaznali nekatere metodološke težave, ki smo jih pojasnili in utemeljili v poglavju Interpretacija, kjer smo podali tudi predloge za nadaljnje raziskovanje in izboljšave. Korelacije z drugimi konstrukti dodatno potrjujejo konstruktno veljavnost, regresijska analiza pa je razkrila dodatni prispevek HoL pri napovedovanju zdravja zaposlenih, kar potrjuje njegovo kriterijsko veljavnost in uporabnost v raziskovalne in kadrovske namene.
Ključne besede: K zdravju usmerjeno vodenje, validacija, psihofizično zdravje, izgorelost, delovne zahteve in viri, delovno zadovoljstvo, transformacijsko vodenje
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,81 MB) |
6. Quality of life of colorectal cancer survivors : mapping the key indicators by expert consensus and measures for their assessmentUrška Smrke, Sara Abalde-Cela, Catherine Loly, Jean-Paul Calbimonte, Liliana Pires, Simon Lin, Alberto Sánchez, Sara Tement, Izidor Mlakar, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: quality of life, surveys and questionnaires, adult oncology, colorectal cancer survivors, Delphi study, scoping review, expert consensus
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (539,75 KB) |
7. A randomized controlled trial to improve psychological detachment from work and well-being among employees : a study protocol comparing online CBT-based and mindfulness interventionsSara Tement, Saša Zorjan, Meta Lavrič, Vita Poštuvan, Nejc Plohl, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Background: The changing landscape of the work environment, which often encompasses expectations of employees being continuously available, makes it difficult to disengage from work and recover. This can have a negative impact on employees’ well-being, resulting in burnout, depression and anxiety, among other difficulties. The current study will test the effectiveness of two different online interventions (i.e., cognitive behavioral therapy; CBT and mindfulness-based stress reduction; MBSR) on employees’ psychological detachment, burnout and other variables related to general (e.g., life satisfaction) and work-specific (e.g., work engagement) well-being.
Methods/design: The study is designed as a randomized control trial with two intervention groups (i.e., CBT, MBSR) and a waitlist control group. Participants will be full-time employees from a wide range of organizations from Slovenia, who report moderate difficulties with psychological detachment from work and burnout and are not receiving any other form of treatment. The online interventions will encompass 12 sessions over 6 weeks (2 sessions per week); each session will include 1) an active audio-guided session and 2) home assignments, accompanied by handouts and worksheets. The study outcomes (i.e., psychological detachment, burnout, general and work-specific well-being), potential mechanisms (i.e., work-related maladaptive thinking patterns, mindfulness) and moderators (e.g., supervisor support for recovery) will be assessed immediately before and after the interventions (pre and post measurement) and 3 months after intervention completion (follow-up). Additionally, participants will fill out questionnaires for the assessment of the central mechanisms and study outcomes each week.
Discussion: We expect that the CBT-based intervention will lead to greater improvements in psychological detachment from work and burnout compared to the MBSR and the waitlist control group. Additionally, we expect that the CBT-based intervention will also lead to greater enhancement of both general and work-related well-being.
Ključne besede: psychology, detachment from work, well-being, cognitive-behavioral intervention, mindfulness
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (651,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. The impact of psychological interventions with elements of mindfulness (PIM) on empathy, well-being, and reduction of burnout in physicians : a systematic reviewSara Onuk Tement, Zalika Klemenc-Ketiš, Špela Miroševič, Polona Selič-Zupančič, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: Introduction: Physician's burnout has been recognized as an increasing and significant work-related syndrome, described by the combination of emotional exhaustion (EE) and depersonalization (D), together with low personal accomplishment (PA). It has many negative consequences on personal, organizational, and patient care levels. This systematic review aimed to analyze research articles where psychological interventions with elements of mindfulness (PIMs) were used to support physicians in order to reduce burnout and foster empathy and well-being.
Methods: Systematic searches were conducted in May 2019, within six electronic databases PubMed, EBSCOhost MEDLINE, PsycArticles, Cochrane Library, JSTOR, and Slovenian national library information system. Different combinations of boolean operators were used-mindfulness, empathy, medicine/family medicine/general practice/primary care, burnout, doctors/physicians, intervention, and support group. Additional articles were manually searched from the reference list of the included articles. Studies with other healthcare professionals (not physicians and residents) and/or medical students, and those where PIMs were applied for educational or patient's treatment purposes were excluded.
Results: Of 1194 studies identified, 786 screened and 139 assessed for eligibility, there were 18 studies included in this review. Regardless of a specific type of PIMs applied, results, in general, demonstrate a positive impact on empathy, well-being, and reduction in burnout in participating physicians. Compared with other recent systematic reviews, this is unique due to a broader selection of psychological interventions and emphasis on a sustained effect measurement.
Conclusions: Given the pandemic of COVID-19, it is of utmost importance that this review includes also interventions based on modern information technologies (mobile apps) and can be used as an awareness-raising material for physicians providing information about feasible and easily accessible interventions for effective burnout prevention and/or reduction. Future research should upgrade self-reported data with objective psychological measures and address the question of which intervention offers more benefits to physicians.
Ključne besede: mindfulness, psychological intervention, physicians, empathy, burnout, well-being, MBSR
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (518,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter počutje pri delu : magistrsko deloTina Kos, 2024, magistrsko delo Opis: Delovne zahteve in viri se na različne načine povezujejo s počutjem pri delu – zahteve pri delu se s počutjem povezujejo negativno, viri pa pozitivno. Interakcijo med navedenima vidikoma dela oz. povezavo le-teh s počutjem pri delu pa smo preverili v pričujoči raziskavi, pri čemer smo uporabili pristop, usmerjen na osebe. Namen je bil torej ugotoviti, ali obstajajo profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter ali se le-ti med seboj razlikujejo. Podatki so bili pridobljeni v sklopu raziskave v zdravstveni ustanovi konec leta 2022, v analize pa so bili vključeni izvajalci zdravstvene nege. Izvedena je bila analiza latentnih profilov glede na delovne zahteve in vire, pri čemer smo se glede na kriterije odločili za model s tremi profili – profil zahtevnega dela (z visokimi zahtevami in nizkimi viri), profil učinkovitega dela (z nizkimi zahtevami in visokimi viri) ter profil zmernega dela (z bolj zmernimi zahtevami in viri). Profile smo nato primerjali glede na vidike počutja pri delu (izgorelost, depresija in anksioznost, zadovoljstvo, delovna zavzetost, pripadnost organizaciji in telesno zdravje). Razlike so se pokazale na vseh preverjenih vidikih med zahtevnim in učinkovitim ter zmernim in učinkovitim delom, primerjava zahtevnega in zmernega dela pa je pokazala razlike le pri izgorelosti ter depresiji in anksioznosti. Sicer pa so, ob pregledu povprečij, pripadniki profila zahtevno delo svoje počutje ocenjevali slabše v primerjavi z drugima profiloma (višje ravni izgorelosti in depresije in anksioznosti ter nižje ravni zadovoljstva, pripadnosti, zavzetost in telesnega zdravja), kar je bilo skladno s predvidevanji. Potrditve predvidevanj imajo praktične implikacije za ustanovo in oblikovanje dela v zdravstvu ter v teoretičnem smislu prinašajo nov pogled na interakcije med delovnimi zahtevami in viri.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje pri delu, pristop, usmerjen na osebe
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,78 MB) |
10. The relationship of job demands and resources with employee well-being in an information technology company : a weekly diary studyMaša Hvastija, 2024, magistrsko delo Opis: Fluktuacija zaposlenih je dandanes velik izziv za podjetja na informacijsko-tehnološkem področju, saj zaposleni pogosto menjavajo delodajalce. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja blagostanje zaposlenih, je ključno za ohranjanje usposobljenega osebja in omilitev izgube talenta. Naša tedenska dnevniška študija, izvedena v avstrijskem IT podjetju (n=52), je raziskala odnos med delovnimi zahtevami, delovnimi viri in blagostanjem zaposlenih, pri čemer smo upoštevali mediacijsko vlogo delovne zavzetosti in načina preživljanja prostega časa. Rezultati so razkrili, da je vpetost pomemben napovednik delovnega zadovoljstva, medtem ko je bila vitalnost negativno povezana s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Avtonomija je bila negativno povezana s stresom na delovnem mestu, podpora sodelavcev pa pozitivno povezana z zadovoljstvom pri delu in negativno s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Poleg tega je bil delovni pritisk pozitivno povezan s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo, medtem ko se je čustveni napor pozitivno povezoval zgolj s čustveno izčrpanostjo. Slednje ugotovitve poudarjajo pomemben vpliv teh dejavnikov na blagostanje zaposlenih in ponujajo vpogled organizacijam, kadrovskim oddelkom, vodjem in zaposlenim za kultiviranje pozitivnih delovnih kultur in okolij. Takšno delovno okolje lahko spodbuja angažiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kar navsezadnje prispeva k organizacijskemu uspehu.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje zaposlenih, delovna zavzetost, prostočasne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 40
Celotno besedilo (913,91 KB) |
