Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Revidiranje je mlad poklic oziroma dejavnost, ki je mnogim še nepoznan, pa vendarle se podjetja s to dejavnostjo vse pogosteje srečujejo. Ob besedi revizija mnogim ni jasno, o čem je govora, mi pa smo v diplomskem seminarju spoznali, da je revidiranje po definiciji neodvisno preiskovanje računovodskih informacij podjetja, ne glede na to, ali je usmerjeno v doseganje dobička ali ne, kot je zapisal Odar. Sami pa lahko najprej pomislimo, da je to ponovni pregled nečesa, v našem primeru pa ponovni pregled računovodskih izkazov. Računovodstvo je dejavnost, ki je povsod po svetu dobro poznana, vendar pa osebe, ki s to dejavnostjo nimajo stika, menijo, da je to le nek zdolgočasen poklic, kjer samo sediš in prelagaš papirje. Če dobro pomislimo, temu le ni tako. Računovodstvo je za podjetja zelo pomembno, saj brez tega podjetje ne bi moglo dobro poslovati, saj je računovodstvo tisto, ki skrbi za računovodske izkaze in ki na koncu ugotovi poslovni izid. Tako računovodenje kot revizija pa sta med sabo tesno povezana. Na prvi pogled bi rekli, da sta to dejavnosti, ki se ne povezujeta,vendar pa kasneje spoznamo, da je revizor tisti, ki se neprestano ukvarja z računovodskimi izkazi, na drugi strani pa imamo računovodjo, ki te računovodske izkaze sestavlja. Diplomski seminar »Dojemanje revizije pri računovodjih« sem napisala tako, da sem najprej pregledala veliko literature, ki se je nanašala na revizijo in revizorja ter na računovodenje in računovodjo. Vse sem na kratko povzela, tako da sem dobila razumen opis vseh pojmov. Nato sem povzela nekatere podobnosti in razlike med revizijo in računovodenjem, ki so se mi zdele zanimive. Tako je nastal teoretični del mojega diplomskega seminarja. Več pozornosti pa sem namenila raziskavi o dojemanju revizije pri računovodjih, saj je le-ta bila ključnega pomena, da izvem, kar me zanima. Raziskave o tej oziroma podobni temi nisem zasledila, tako da vprašanj nisem mogla nikjer črpati, zato sem jih sestavila sama. Odločila sem se, da anketa ne bo vsebovala veliko vprašanj, saj bo tako prijaznejša do anketiranih oseb. Anketirala sem torej samo računovodje oziroma osebe, ki opravljajo računovodska dela, starostno nisem določevala meje. Rezultati v raziskavi, ki sem jih dobila, me niso presenetili, bili so neki pričakovani odgovori, za katere bi se v večini odločila tudi sama. Najprej sem analizirala rezultate splošno, torej, kako so odgovarjali vsi anketiranci, kjer sem odgovore tudi bolj obsežno predstavila tako grafično, kot tudi v tabeli. Nato pa sem se zgolj iz radovednosti odločila še, da analiziram dobljene rezultate tudi glede na stopnjo izobrazbe, saj sem po naključju dobila odgovore oseb, ki imajo izobrazbo V. stopnje, izobrazbo VI. stopnje in izobrazbo VII. stopnje. To analizo sem opravila zgolj na kratko in samo v grafični obliki. Najbolj so se razlikovali odgovori med osebami s V. in VII. stopnjo izobrazbe. Dobila sem občutek, da osebe s VII. stopnjo izobrazbe bolj cenijo delo revizorja, koristnejša pa se jim zdi tudi sama revizija.
Ključne besede: revizor, revizija, računovodenje, računovodja, koristnost revizije, dojemanje revizije
Objavljeno v DKUM: 06.12.2012; Ogledov: 2071; Prenosov: 229
Celotno besedilo (854,01 KB)