| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Biološka aktivnost ekstrakta jagod (Fragaria x ananassa L. Duch.)
Sara Krajnc, 2012, diplomsko delo

Opis: Rak je zelo zapletena bolezen. Ne moremo je opisati tako natančno kot na primer kako nalezljivo bolezen, pri kateri poznamo povzročitelja, način okužbe, bolezenske spremembe in način obrambe mehanizma, pa tudi uspešno zdravljenje in zaščito. Splošno znano je, da lahko uživanje zadostne količine sadja veliko pripomore k zdravemu načinu življenja. Na kar pa je vredno opozoriti, pa je to, da lahko veliko sadja pridelamo doma na vrtu brez tretiranja s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so danes nepogrešljiv kemični produkt za zaviranje škodljivcev. Veliko raziskav je bilo narejenih z jagodami, ker naj bi bile snovi v jagodah uspešen zaviralec rasti rakavih celic. Namen naše diplomske naloge je bil, da na podlagi raziskav oz. poizkusov dokažemo, da je temu res tako. Z rezultati naših raziskav smo ugotovili, da so snovi, predvsem vitamin C, uspešni zaviralci rasti rakavih celic. Poizkus smo delali z jagodnim ekstraktom v etanolu in PBS-u. Oba sta se izkazala za zelo uspešna pri zaščiti celic pred citotoksičnostjo ter pri zaviranju rasti rakavih celic debelega črevesja (CaCo-2).
Ključne besede: jagode, rak, CaCo-2, antioksidanti, vitamin C
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 1696; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Biološka aktivnost ekstrakta jagod
Sara Krajnc, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, rak, CaCo-2, antioksidanti, vitamin C
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 733; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Odstranjevanje ionov težkih kovin iz vodnih raztopin s pomočjo sintetiziranih amino sol-gel nanodelcev
Sara Krajnc, 2015, diplomsko delo

Opis: Površinsko funkcionalizirani nanodelci silicijevega dioksida (SiO2) so v zadnjem času predmet številnih raziskav, ki obravnavajo odstranjevanje ionov težkih kovin iz različnih vodnih medijev. Nanodelci SiO2 se izkazujejo kot primerni zaradi svoje inertnosti, biokompatibilnosti, specifične površine in poroznosti, možnosti obdelave (funkcionaliziranja) površine ter enostavne in cenovno ugodne priprave. V diplomskem delu smo za pripravo amino-funkcionaliziranih SiO2 nanodelcev (SiO2@NH2) uporabili Stöber-jevo metodo, ki vključuje reakciji hidrolize in kondenzacije alkoksidnih prekurzorjev, kot sta tetraetoksisilan (TEOS) in 3-(trimetoksisililpropil) dietilentriamin (DETA), v alkoholnem mediju ob prisotnosti amoniaka kot katalizatorja. Na funkcionalnost pripravljenih SiO2 nanodelcev so vplivali sintezni pogoji (temperatura, čas, molsko razmerje voda:prekurzor, molsko razmerje med prekurzorji) in izbor prekurzorja, ki s svojimi amino (-NH2) funkcionalnimi skupinami omogoča vezavo in odstranjevanje ionov težkih kovin. Pripravljeni SiO2 in amino-funkcionalizirani SiO2 nanodelci (SiO2@NH2) so bili karakterizirani z uporabo različnih tehnik, kot so FT-IR spektroskopija, specifična površina (BET), presevna elektronska mikroskopija (TEM) in meritve zeta potenciala. S sintetiziranimi nanodelci smo proučevali učinkovitost vezave in odstranjevanja (adsorpcija) ionov težkih kovin, svinca (Pb2+) in kroma (Cr3+), iz modelnih raztopin soli. Učinkovitost odstranjevanja ionov težkih kovin je temeljila na osnovi meritev atomske absorpcijske spektroskopije (AAS). Rezultati so pokazali višjo tendenco vezave sintetiziranih SiO2 nanodelcev do Cr3+ ionov (~60%), v primerjavi z vezavo Pb2+ ionov (~33%), medtem ko je bila tendenca funkcionaliziranih SiO2 nanodelcev do obeh kovin približno enaka (~50%).
Ključne besede: sol-gel nanodelci, tetraetoksisilan, 3-(trimetoksisililpropil)dietilentriamin, učinek adsorpcije, ioni težkih kovin, modelna raztopina soli, cink, svinec
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1030; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

4.
Sinteza novih sol-gel materialov za vezavo kovin redkih zemelj
Sara Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: Čeprav so kovine redkih zemelj zaradi svojih edinstvenih lastnosti bistvene surovine za široko paleto aplikacij oziroma industrijskih panog pa zaradi toksičnosti, biološke nerazgradljivosti in bioakumilacije negativno vplivajo na kakovost površinske in podtalne vode. Adsorpcija z uporabo različnih naravno in sintetično proizvedenih materialov spada trenutno med najučinkovitejše, selektivne ter ekonomsko in energetsko ustrezne metode za namen odstranjevanja ionov kovin iz voda. V magistrskem delu smo s sol-gel metodo pripravili funkcionalizirane SiO2 adsorpcijske materiale za vezavo in odstranjevanje Tb3+ ionov iz modelnih voda. V prvem koraku smo z bazično katalizirano reakcijo hidrolize in kondenzacije alkoksidnih prekurzorjev TEOS in APTMS pripravili funkcionalizirane (-NH2) SiO2 nanodelce. V nadaljevanju smo na enak način, vendar s kislinsko katalizirano reakcijo hidrolize in kondenzacije alkoksidnega prekurzorja TEOS v kombinaciji z alkoksidnim prekurzorjem DPTS pripravili tanke funkcionalne (-PO(OR)2) nanose nastalega sola na predhodno aktivirane steklene substrate. Na sol-gel adsorpcijski material smo vezali terbijeve ione (Tb3+), pri čemer smo ovrednotili pogoje adsorpcije (kontaktni čas, maksimalna adsorpcijska kapaciteta, masa adsorbenta, temperatura adsorpcije), adsorpcijo opisali s klasičnimi adsorpcijskimi izotermami ter ovrednotili kinetiko in termodinamiko adsorpcije. Sol-gel materiale in proces vezave Tb3+ ionov smo v vsaki stopnji karakterizirali z uporabo sodobnih karakterizacijskih tehnik (TEM, FTIR, BET, UV-VIS, TGA, fluorometrija, …). Rezultati so pokazali učinkovito vezavo (> 94 %) Tb3+ ionov na amino funkcionalizirane SiO2 nanodelce, medtem ko je bila vezava na fosfatno funkcionalizirane SiO2 nanose slabša (~16 %).
Ključne besede: sol-gel nanodelci, tetraetoksisilan, adsorpcija, kovine redkih zemelj, terbij
Objavljeno: 08.03.2018; Ogledov: 373; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

5.
6.
Uporaba uradnih jezikov v sodnih postopkih na manjšinskih območjih v Republiki Sloveniji
Nežka Kajzer, Sara Krajnc, Barbara Smogavc, Sergeja Smogavc, 2015, strokovni članek

Opis: Ta razprava obravnava problematiko uporabe italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov v sodnih postopkih na območjih Republike Slovenije, kjer sta jezika določena kot uradna jezika. Avtorice ugotavljajo, da obstajajo pravne podlage, ki bi morale na omenjenih območjih dopustiti uporabo uradnih jezikov vsakomur, vendar pa praksa slovenskih sodišč pri tem ni enotna. Predvsem na območju italijanske manjšine sodišča preverjajo tudi narodnost vlagatelja, čeprav za takšno preverjanje ne obstajajo nobeni izdelani kriteriji.
Ključne besede: Slovenija, narodne manjšine, jezikovne manjšine, jezikovne pravice, uradni jezik, sodišča, sodni postopek, manjšinski jeziki, narodnost, Koper, Capodistria, Lendava, Lendva
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 108; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (364,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici