| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
E - POMOČ IN E- SVETOVANJE V E - STORITVAH
Sara Knez, 2013, diplomsko delo

Opis: Eden glavnih ciljev e-uprave je usmeriti delovanje javne uprave k potrebam uporabnikov in večati zadovoljstvo le teh. Z izpopolnjenimi storitvami in omogočanjem hitrega svetovanja preko uradne spletne strani javne uprave stremi e-uprava h kakovostnemu in hitrejšemu sodelovanju uprave z odjemalci. Upravne enote ponujajo številne informacije in storitve preko spleta, ki pa se jih nekateri državljani še vedno izogibajo. Starejša generacija je tista, ki ovira večjo elektronsko pismenost držav. Generacija Y je digitalna generacija, ki soustvarja virtualni svet komunikacij. Ta generacija se veseli novih tehnologij in moderniziranega načina življenja, zato pričakuje, da ji javna uprava na svoji spletni strani ponudi čim večje število storitev. Informacija mora biti uporabniku podana na enostaven in prijazen način, kar je najpreprosteje preko spletnega portala. Prav zato je pomembno, da ima vsaka UE svojega svetovalca za pomoč uporabnikom, ki je na voljo fizično na UE, preko telefonske številke ali kar po e-pošti. Da bi bili vsi odjemalci zadovoljni se mora e-uprava zavedati, da se starejši težje privajajo novim trendom, zato jim je nujno potrebno posvečati več pozornosti. Mlajši pa si želijo s časom naprej in biti del toka IKT. Želijo biti produktivni, deliti svoje znanje in poslovati na hiter in enostaven način. Če bodo upravne enote nudile pomoč odjemalcem in sledile njihovim željam, bodo ti z veseljem dajali nove predloge, ki jih lahko e-uprave vseh držav uporabijo za svojo nadgradnjo.
Ključne besede: Javna uprava, elektronska uprava, upravna enota, elektronske storitve, kakovost storitev, zadovoljstvo uporabnikov
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1206; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (899,07 KB)

2.
SAMOREGULACIJA UČENJA GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Sara Knez, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja značilnosti samoregulacijskega učenja s poudarkom na strategijah za samoregulacijsko učenje, načinih učenja geografije in vlogi učitelja geografije. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni z anketiranjem osnovnošolcev ter z intervjuvanjem osnovnošolskih profesorjev geografije. Raziskava je pokazala razlike glede na starost in spol učencev v uporabi strategij za samoregulacijo učenja ter samem načinu učenja geografije. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je za izboljšanje samoregulacijskega učenja potrebno razvijati področja, ki zadevajo akademsko samopodobo učencev, iskanje pomoči pri kompetentnih osebah, samostojno iskanje informacij in uporabo virov, aktivne oblike učenja, strategije za učinkovito učenje ter načrtovanje in organizacijo učenja.
Ključne besede: samoregulacijsko učenje, dejavniki samoregulacijskega učenja, strategije za samoregulacijo učenja, kognitivne in metakognitivne strategije, načini učenja geografije, vloga učitelja
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 1170; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (814,11 KB)

3.
Nujna pot s poudarkom na aktualni sodni praksi
Sara Knez, 2015, diplomsko delo

Opis: Nujna pot je pojavna oblika ene izmed 4 izvedenih stvarnih pravic, in sicer služnosti. Natančneje spada nujna pot med stvarne služnosti. Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) kot slovenski matični predpis na področju stvarnega prava tako v 211. (Nastanek služnosti) kot v 214. členu (Nastanek stvarne služnosti) kot pravne podlage za nastanek stvarne služnosti taksativno določa zakon, pravni posel in odločbo državnega organa. Nujna pot nastane na slednji način, torej z odločbo državnega organa, natančneje sodišča; konkretno v časovnem smislu pa z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna. Kaj konkretno pa si naj predstavljamo pod izrazom nujna pot? Če zopet izhajamo iz tega, da je nujna pot po svoji naravi oz. vsebini stvarna služnost, pride v poštev 1. odstavek 213. člena SPZ, ki opredeljuje stvarno služnost kot pravico lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Nujna pot spada med pozitivne služnosti, saj sodišče dovoli njeno vzpostavitev za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški , kar pomeni predvsem, da dobi gospodujoča nepremičnina pot do javne ceste preko tuje (služeče) nepremičnine. Ker nujna pot poteka preko vsaj ene (tuje) nepremičnine, ki je po logiki stvari sosednja, so določbe o nujni poti v SPZ nomotehnično umeščene v oddelek Sosedsko pravo. Institut nujne poti pa izhodiščno predstavlja konkretizacijo 67. člena Ustave Republike Slovenije , ki določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V zvezi z nujno potjo je mišljeno predvsem uživanje lastnine, saj lastnik nepremičnine, kljub temu da mu lastninska pravica daje nad objektom le-te teoretično najvišjo možno, absolutno oblast, znotraj te oblasti ni popolnoma svoboden. Tako je zato, ker so nepremičnine kot prostorsko odmerjeni del zemeljske površine omejena naravna danost, ki so prav zaradi te svoje omejenosti in posebnega pomena podvržene posebnemu režimu.
Ključne besede: nujna pot, stvarna služnost, gospodujoča nepremičnina, služeča nepremičnina, odločba sodišča, redna raba, zveza z javno cesto, nesorazmerni stroški
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1174; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (406,74 KB)

4.
Samoregulacijske kompetence za nadomeščanje primanjkljajev pri učenju geografije v osnovni šoli
Sara Knez, Eva Konečnik Kotnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Osnova za članek je diplomsko delo z naslovom Samoregulacija učenja geografije v osnovni šoli (Knez 2015), pri katerem smo raziskovali stanje na področju samoregulacijskih kompetenc med 200 osnovnošolci od šestega do devetega razreda. S samoregulacijo učenja je mogoče nadomestiti primanjkljaje znanja pri geografiji, za kar pa mora učenec posedovati določene samoregulacijske kompetence. Raziskava je pokazala nekompetentnost učencev na mnogih samoregulacijskih področjih - dojemanje učenja geografije, samovrednotenje, iskanje pomoči pri kompetentnih osebah, kontrola nad učenjem in uporaba strategij za učenje geografije.
Ključne besede: samoregulacija, samovrednotenje, iskanje socialne pomoči, kontrola nad učenjem, strategije učenja, pouk geografije
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 220; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (194,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Ustvarjanje poslovne vrednosti na spletu z uporabniško izkušnjo
Sara Knez, 2018, magistrsko delo

Opis: Komunikacija, nakupna pot in interakcija med stranko in izdelkom so osnovni elementi za nepozabno uporabniško izkušnjo. Pomembna lastnost je tudi hitrost, ki je na določenih področjih nujna. Tempo življenja je vedno hitrejši, zato mnoge stvari ne dojamemo tako hitro, kot se te spreminjajo. Tako se dogaja tudi s podjetji, če ne sledijo novostim in trendom na trgu, propadejo. Podjetja morajo ponudbo prilagajati naročniku in zahtevni stranki, saj so le tako na dobri poti do uspeha. Sledenje novi tehnologiji in tempo, ki ga narekuje digitalizacija, zahtevata stalno povezovanje, prilagajanje in inoviranje. Pri vsem tem pa je za podjetje pomembno, da si ustvari krog strank, ciljno skupino, ki bo s svojimi zahtevami in potrebami izzvala podjetje h konkurenčni ponudbi izdelkov in storitev, ki jih sorodna podjetja morda že ponujajo na svojevrsten način. Biti boljši, biti najboljši in morda biti prvi v nečem nas bo naredilo edinstvenega in zaželenega na trgu. Veliko podjetij si ustvari persone najboljših strank, jim dodeli demografske podatke, vedenjske vzorce, njihove želje in potrebe. Tako si lahko ustvarijo vizualno predstavo strank in namesto podatkov iz Excelove tabele analizirajo persone. Na vseh področjih nas digitalizacija dohiteva, celo prehiteva, zato je glavni cilj, če ne gre takoj v celoti, vsaj glavna področja podjetja avtomatizirati, posodobiti IT-tehnologijo in zagotoviti edinstveno uporabniško izkušnjo po meri. Tudi bančni sektor se nenehno razvija in sledi hitreje rastočim državam. Večjim bančnim inštitucijam je laže, saj imajo več kapitala, ki ga lahko namenijo za inovacije, manjšim pa je težje in se morajo renoviranja lotiti postopoma, korak za korakom. So pa strokovnjaki v vseh teh letih zelo enotnega mnenja na področju spoznavanja strank, saj menijo, da je dojemanje želja in potreb strank pomembna komponenta za uspeh podjetja. Ker večina slovenske populacije uporablja splet, računalnik in telefon, so tudi banke svoje produkte digitalizirale s pomočjo dveh storitev, spletne in mobilne banke. Storitvi sta precej preprosti in strankam prihranita veliko časa. Ker je čas vedno bolj dragocen, je časovna organizacija zelo pomembna na vseh področjih. V magistrski nalogi opisujemo pot od spoznanja, kako pomembno je ostati zvest sam sebi, biti edinstven v očeh strank in ostati v stiku s konkurenco. S spletno banko DH Osebni in mobilno banko DH-Mobilni Delavska hranilnica svojim strankam olajša izvajanje transakcij in poenostavlja poslovanje s hranilnico.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, spletno bančništvo, spletna banka, mobilna banka, merjenje uporabniške izkušnje
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 252; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

6.
Atipične stvarne služnosti v teoriji in sodni praksi
Sara Knez, 2019, magistrsko delo

Opis: Tipična oz. 'prava' stvarna služnost je služnost, ki jo ureja 1. odstavek 213. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zakonsko je definirana kot pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Iz tega lahko sklepamo, da je atipična stvarna služnost služnost, ki je 'pravi' stvarni služnosti podobna, vendar se od nje v določenih elementih vseeno razlikuje. Tako SPZ v 226. členu ureja nepravo stvarno služnost. Opredeljena je kot služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, a se ustanovi v korist določene osebe. Iz opredelitve vidimo, da združuje elemente tako stvarnih kot osebnih služnosti. Po vsebini oz. upravičenjih je podobna pravi stvarni služnosti, s to razliko, da se ne ustanovi v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, temveč v korist točno določene fizične ali pravne osebe. V tej značilnosti pa je podobna osebni služnosti, zaradi česar 226. člen v 2. stavku določa, da se glede nastanka in prenehanja tovrstnih služnosti uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Določba 226. člena SPZ predstavlja pravno podlago za nastanek posebne vrste služnosti, ki jih krovno ureja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), in sicer služnosti v javno korist. 211. člen v 2. odstavku dovoljuje omejitev lastninske pravice na nepremičnini, če je to nujno potrebno za gradnjo omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture ali njihovo nemoteno delovanje. Naslednji odstavek pa omogoča ustanovitev služnosti tudi za gradnjo ali nemoteno delovanje omrežij in objektov druge javne infrastrukture, v kolikor to predvideva poseben zakon. Zakon primarno zahteva pravnoposlovni nastanek služnosti v javno korist, če to ni mogoče, pa omogoča prisilni nastanek v posebnem upravnem razlastitvenem postopku. Kot služnostni upravičenec nastopajo država, občina ali investitor javne infrastrukture. Namen teh služnosti je zasledovanje javne koristi, ki mora biti podana na dveh ravneh. Da je omejitev lastninske pravice dopustna, mora biti najprej podana abstraktna javna korist. To pomeni, da mora biti služnost v javno korist predvidena za namen, določen z zakonom, poleg tega pa mora biti predvidena v ustreznem prostorskem aktu. Nato pa mora upravni organ, ki odloča v postopku, še v vsakem konkretnem primeru posebej presojati, ali je podana konkretna javna korist. Za to se zahtevata dva pogoja, in sicer: 1) služnost v javno korist je za dosego javne koristi nujno potrebna (nujnost) in 2) javna korist razlastitvenega namena je v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (sorazmernost). Potreben pa je še dodaten pogoj, da država ali občina ne razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino, s katero bi lahko dosegla isti namen. Lastniku v primeru obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist pripada ustrezna odškodnina oz. nadomestilo. Naše pravo pa pozna še en institut, ki je vsebinsko primerljiv s stvarno služnostjo, in sicer zakonito služnost (legalna servituta). Formalno gledano ne gre za stvarno služnost, temveč za sklop upravičenj uporabe tuje nepremičnine, ki imajo pravno podlago neposredno v zakonu. Služnosti v javno korist in zakonite služnosti imajo skupno to, da gre v obeh primerih za javnopravne omejitve lastninske pravice na nepremičnini. Izhodišče za oblastno omejevanje lastninske pravice najdemo v 69. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Ta določba je konkretizacija načela iz 67. členu Ustave, ki predpisuje zakonsko določanje načina pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Ključne besede: stvarna služnost, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, abstraktna javna korist, konkretna javna korist, nujnost, sorazmernost, gospodarska javna infrastruktura, razlastitveni postopek, upravna odločba, odškodnina, zakonita služnost, gospodarska in socialna funkcija lastnine, prisilna omejitev lastninske pravice
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 260; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici