1. IZBOLJŠAVA KULTURE PODJETJA ZA DOSEGANJE CILJEV PODJETJASara Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava povezavo med organizacijsko kulturo in doseganjem strateških ciljev v srednje velikem podjetju iz IT-sektorja skozi model konkurenčnih vrednot. V središču je vprašanje skladnosti med kulturo, ki jo zasleduje vodstvo, in kulturo, ki jo doživljajo zaposleni, saj razhajanja otežujejo uresničevanje zastavljenih ciljev. Analiza vrednot, poslanstva, vizije in poslovnih ciljev z vidika modela konkurenčnih vrednot pokaže poudarek na kombinaciji klanske in tržne kulture, okrepljene z izbranimi elementi ad hoc kulture. Zaposleni dojemajo kulturo podjetja kot dominantno klansko kulturo (33,6), ki jo dopolnjuje tržna kultura (25,6), ob zmerni prisotnosti ad hoc kulture (21,4) in najnižji izraženosti hierarhične kulture (19,4). Primerjava trenutne in želene organizacijske kulture kaže delno skladnost, a tudi razhajanja. Za hitrejše doseganje ciljev je klanska kultura premočna, ad hoc tip kulture premalo izražen, hierarhičnega tipa pa je več, kot bi pričakovali glede na analizo ciljev. Dojemanje kulture se med zaposlenimi, ki delajo hibridno ali na daljavo, ne razlikuje statistično značilno. Največ podpore potrebujejo dimenzije organizacijsko vodenje, management zaposlenih, organizacijsko lepilo in merila uspeha. Ker je klanska kultura že zadostno podprta, smo se osredotočili na priporočila za razvoj in podporo ad hoc kulturi. Priporoča se uskladitev metrik, nagrajevanja in odločanja z izbranimi poudarki, saj kulturna skladnost zmanjšuje trenja in poveča osredotočenost na rezultate.
Ključne besede: organizacijska kultura, organizacijski cilji, model konkurenčnih vrednot, IT-sektor, klanska kultura, ad hoc kultura
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (2,98 MB) |
2. Kinetika razpada elagitaninov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeJan Toplak, 2025, diplomsko delo Opis: Tanini, kot je veskalagin, spadajo med zelo pomembne rastlinske metabolite, saj rastlino varujejo pred številnimi boleznimi in zajedalci. Hkrati imajo velik pomen v človeški prehrani zaradi svojih antioksidativnih in protivnetnih lastnosti. Odpornost bakterij na antibiotike dandanes predstavlja eno izmed največjih problematik, zato se v intenzivni vzreji živali h krmi namesto antibiotikov dodajajo tanini, saj imajo pomemben protibakterijski učinek. Zaradi vseh teh izjemnih lastnosti taninov smo se v diplomskem delu odločili raziskati, kako različni dejavniki vplivajo na razpad veskalagina in njegovih derivatov.
V diplomskem delu smo preučevali vpliv temperature, pH-ja, inertne atmosfere in koncentracije vodikovega peroksida na razpad veskalagina in veskalina. S pomočjo HPLC-UV/DAD smo pri valovni dolžini 280 nm pomerili kromatograme vzorcev veskalagina in veskalina pri različnih časovnih intervalih. Vzorce smo prepihovali z dušikom, da smo zagotovili inertno atmosfero, in jim dodali točno določeno koncentracijo vodikovega peroksida. Eksperimentalnim podatkom smo s pomočjo programa Dynafit in programa, ki smo ga spisali v programskem jeziku Python, globalno prilegali dva teoretična modela, s čimer smo pridobili kinetične parametre.
Iz rezultatov je razvidno, da veskalagin in veskalin pri višji temperaturi in pH-ju hitreje razpadata. Vidimo lahko tudi, da je razpad veskalagina in veskalina v inertni atmosferi zanemarljiv, v prisotnosti vodikovega peroksida pa oksidacija ne poteka le zaradi vodikovega peroksida, ampak ima zelo pomemben vpliv tudi avtokataliza. Model A, ki upošteva reakcijo avtokatalize, se eksperimentalnim podatkom veskalagina in veskalina odlično prilega in tudi globalno pridobljeni kinetični parametri oksidacije so med sabo v ustreznem razmerju.
Ključne besede: veskalagin, veskalin, temperaturna stabilnost, pH stabilnost, HPLC, modeliranje, oksidacija, hidroliza, avtokataliza
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,51 MB) |
3. Izolacija ad-humulona in določitev vrednosti pKa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeLara Jan Klinc, 2025, diplomsko delo Opis: Hmelj oz. Humulus lupulus je zelnata trajnica iz družine konopljevk, ki se že stoletja uporablja predvsem v pivovarstvu. Kljub dolgi tradiciji njegove uporabe v prehramben namene pa v zadnjem času pridobiva vse večjo pozornost na področju naravoslovnih ved, predvsem zaradi svoje bogate in kompleksne kemijske sestave. Hmeljevi storžki vsebujejo vrsto bioaktivnih snovi, med katerimi poleg eteričnih olj in polifenolov izstopajo predvsem smole, vključno z ad-humulonom.
Zaradi prisotnosti številnih šibkih kislin je določevanje vrednosti pKa posameznih spojin ključnega pomena za razumevanje njihovih spektroskopskih lastnosti, topnosti v različnih medijih in tudi kemijske reaktivnosti. Poleg tega je konstanta, ki opisuje stopnjo protoniranosti glede na pH vrednost, ključna za uspešno uporabo metod računske kemije.
V diplomskem delu smo izolirali ad-humulon in mu določili pKa vrednosti. Sprva smo iz posušenih hmeljevih storžkov pripravili hmeljev ekstrakt. Nato smo z uporabo preparativnega HPLC s hitro in preparativno metodo iz ekstrakta izolirali želeno α-kislino. Čistost eluentov smo na vsaki stopnji spremljali z analitskim HPLC. Iz začetnega ekstrakta smo dobili 96 mg ad-humulona.
Istovetnost spojine smo določili tako z uporabo analitskega HPLC kot tudi z NMR. Kromatografska čistost izolirane spojine je 84 %. Ad-humulonu smo z UV-Vis spektroskopsko metodo pomerili spektre pri različnih vrednostih pH. Rezultat pKa vrednosti smo dobili z modelnim prileganjem eksperimentalnih in izračunanih vrednosti.
Določili smo dve pKa vrednosti. Za prvo deprotonacijo smo dobili vrednost pKa₁ 4,11. Pri drugi deprotonaciji pa je pKa₂ znašala 11,94.
Ključne besede: hmelj, α-kisline, ad-humulon, kromatografija, pKa vrednost, UV/Vis spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (4,59 MB) |
4. Identification of furin protease small-molecule inhibitor with a 1,3-thiazol-2-ylaminosulfonyl scaffoldAnja Kolarič, Vid Ravnik, Sara Štumpf Horvat, Marko Jukič, Urban Bren, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: computer-assisted drug design, CADD, computer-assisted drug design, furin inhibitors, protease inhibitors, antivirals, protease inhibitors, furin assay, antiviral drug design
Objavljeno v DKUM: 20.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (6,26 MB) |
5. Antimicrobial properties of different hop (Humulus lupulus) genotypesZala Kolenc, Tomaž Langerholc, Gregor Hostnik, Miha Ocvirk, Sara Štumpf Horvat, Maša Kozmos, Iztok Jože Košir, Andreja Čerenak, Alenka Garmut, Urban Bren, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The antimicrobial activity of hop extracts obtained from different hop genotypes were investigated against Staphylococcus aureus and Lactobacillus acidophilus. In this study the pure xanthohumol, purified β-acids rich fraction, as well as α-acids with β-acids rich fraction were used to test antimicrobial activity against Staphylococcus aureus and Lactobacillus acidophilus; whereby, the antimicrobial activity of different hop extracts against Lactobacillus acidophilus was studied for the first time. Microbial susceptibility to purified hydroacetonic extracts from different hop varieties was investigated by the broth microdilution assay to determine the minimum inhibitory concentration (MIC) and the minimum bactericidal concentration (MBC). The hop hydroacetonic extracts were more effective against Staphylococcus aureus than against Lactobacillus acidophilus. Strong inverse correlations of MIC and MBC values were obtained with xanthohumol, cohumulone, n+adhumulone, colupulone and n+adlupulone contents, suggesting that the identified chemical hop compounds are directly responsible for antimicrobial effects. Moreover, the effect of the growth medium strength on the MIC values of hop extracts against Staphylococcus aureus was systematically investigated for the first time. The current study also reveals the effect of different hop extracts on Staphylococcus aureus, which responds to their presence by lag phase extension and generation time prolongation.
Ključne besede: hop extract, xanthohumol, Staphylococcus aureus, Lactobacillus acidophilus, minimum inhibitory concentration, minimum bactericidal concentration
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vpliv kovin na protibakterijsko učinkovitost taninov : magistrsko deloMiha Fermišek, 2024, magistrsko delo Opis: Tanini so sekundarni metaboliti višjih rastlin. Pri rasti in razvoju rastlin ne sodelujejo, pač pa je njihova glavna naloga varovanje rastlin pred rastlinojedci in drugimi napadalci iz okolja. Po svoji strukturi in lastnostih so si zelo različni, kar jim omogoča tvorbo koordinacijskih spojin z raznimi kovinskimi ioni, kompleksacijo s proteini, obenem pa kažejo tudi dobre protimikrobne lastnosti. Ravno zaradi slednjih se danes vse pogosteje uporabljajo kot potencialne protimikrobne učinkovine. Eksperimentalno delo je zajemalo karakterizacijo izbranega seva Escherichia coli, čemur je sledilo določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) čistih taninov (veskalagin, kastalagin, veskalin, kastalin in galna kislina) ter vodnega kostanjevega ekstrakta Farmatan. Nato smo preučevanim taninom in ekstraktu dodali še kovinske ione različnih koncentracij in spremljali njihov vpliv na vrednost MIC. V obeh postopkih smo določili vrednosti MIC z metodama turbidimetrije in dodajanjem jodonitrotetrazolijevega klorida (INT barvilo).
Na začetku smo okarakterizirali izbran sev E. coli tako, da smo izrisali umeritveno in rastno krivuljo. Z umeritveno krivuljo smo določili enačbo premice, katero smo uporabili v vseh nadaljnjih korakih dela. Rastno krivuljo pa smo izrisali ob pripravi primerne redčine bakterijske kulture. Za to smo morali pomerjati optično gostoto (OD) skozi daljši čas (3 dni).
Čiste tanine in kostanjev ekstrakt smo pripravili v različnih koncentracijah in določili vrednosti MIC posameznih učinkovin potrebne za zaviranje rasti E. coli. Dobljene vrednosti MIC po metodi turbidimetrije so bile za veskalagin: 0,112 ± 0,074 g/L; kastalagin: 0,217 ± 0,093 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,200 ± 0,748 g/L; in Farmatan: 0,794 ± 0,213 g/L. Z dodatkom INT barvila, pa so bile za veskalagin: 0,138 ± 0,070 g/L; kastalagin: 0,171 ± 0,019 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,333 ± 0,745 g/L; in Farmatan 0,481 ± 0,030 g/L. V nadaljevanju smo uporabljenim taninom in ekstraktu dodali različne koncentracije kovinskih ionov Fe(II), Fe(III), Cu(II), Mn(II), Zn(II) in Ni(II) in z enakima metodama spremljali vpliv na MIC vrednosti. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da so se vrednosti MIC večine vzorcev ob dodatku kovinskih ionov dvignile. To nakazuje na interakcije med kovinskimi ioni ter tanini, saj pride do nastanka koordinacijskih spojin, kar vpliva na protibakterijsko aktivnost taninov.
Ključne besede: tanini, hidrolizirajoči tanini, protibakterijske lastnosti, kovinski ioni, minimalna inhibitorna koncentracija, Escherichia coli
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,99 MB) |
7. Nosečnost in kajenjeSara Horvat, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomirana medicinska sestra izvaja zdravstveno-vzgojno delo, še posebej pri nosečnicah, kjer je pomembno, da jim predstavi zdrav življenjski slog ter težave, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog. Kajenje predstavlja vzrok za široko problematiko težav, ki nastanejo kot posledica zavestne razvade. Kajenje povzroča odvisnost, resna obolenja in tudi škodljivo vpliva na plod v nosečnosti.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov.
V naši raziskavi smo ugotovili, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da večina nosečnic, ki kadijo, poskuša zmanjšati vnos tobaka med nosečnostjo v primerjavi s številom pokajenih cigaret pred zanositvijo.
Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih. Izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Ključne besede: razvada, diplomirana medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, nosečnica
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 436; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,31 MB) |
8. The Influence of Chestnut Extract and Its Components on Antibacterial Activity against Staphylococcus aureusSara Štumpf Horvat, Gregor Hostnik, Tomaž Langerholc, Maša Kozmos, Zala Kolenc, Urban Bren, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Increasing antimicrobial resistance has caused a great interest in natural products as alternatives or potentiators of antibiotics. The objective of this study was to isolate individual tannins from crude chestnut extract as well as to determine the influence of both crude extracts (tannic acid extract, chestnut extract) and individual pure tannins (gallic acid, vescalin, vescalagin, castalin, castalagin) on the growth of Gram-positive Staphylococcus aureus bacteria. Their antibacterial activity was monitored by measuring the minimum inhibitory concentration (MIC) and minimum bactericidal concentration (MBC) as well as the duration of the lag phase, growth rate and generation time. The effect of growth medium strength on the MIC of different tannins was also investigated. Bacterial growth was followed spectrophotometrically, and MIC values were determined by the microdilution method. The MIC values of various isolated compounds allowed us to determine the bioactive compounds and their contribution to antimicrobial activity. It was found that MIC values increase with increasing growth medium strength and that the lag phase lengthens with increasing tannin concentrations, while the growth rates decrease. Comparing the results of the two studies, the antimicrobial activity of tannins against S. aureus was not as pronounced as in the case of E. coli, which may indicate that a different mechanism of action is responsible for the antimicrobial effects of tannins on Gram-positive than on Gram-negative bacteria, or that a different mechanism is more pronounced.
Ključne besede: tannins, antibacterial activity, MIC, MBC, Staphylococcus aureus, lag phase, generation time
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 363; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Razvoj informacijske rešitve za vodenje projektov po metodi PRINCE2 : diplomsko deloSara Horvat, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je izdelava informacijske rešitve za vodenje projektov po metodi PRINCE2. Namen informacijske rešitve je olajšati vodenje, saj bo sama rešitev uporabnika vodila po procesih in aktivnostih znotraj procesov, hkrati pa bo uporabniku omogočala dokumentiranje projektnih rezultatov po že vnaprej pripravljenih predlogah.
Eden izmed ciljev diplomske naloge je pregled metod za vodenje projektov in podrobna predstavitev metode PRINCE 2 vključno s strukturo metode. V sklopu diplomske naloge smo tudi pregledali in analizirali že obstoječo informacijsko podporo za vodenje projektov po metodi PRINCE2. Na osnovi pridobljenega znanja iz teoretičnega pregleda metode PRINCE2 smo razvili informacijsko rešitev za vodenje projektov po metodi PRINCE2.
Ključne besede: PRINCE2, vodenje projekta, projekti, informacijska rešitev
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 1113; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,83 MB) |
10. Protibakterijske učinkovine hmelja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTine Vidmar, 2022, diplomsko delo Opis: Hmelj je rastlina, ki se jo večinoma uporablja v pivovarstvu. Vsebuje številne učinkovine z dokazanim protibakterijskim, antioksidativnim in protivnetnim delovanjem. V diplomskem delu smo se osredotočili na ksantohumol, alfa kisline in beta kisline, ki smo jih izolirali iz hmelja. Določali smo njihovo protibakterijsko učinkovitost oz. minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) proti bakterijam različnih vrst. Hmeljni ekstrakt smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče in ga nato očistili še z ekstrakcijo tekoče-tekoče. S preparativno kromatografijo smo iz hmeljnega ekstrakta izolirali alfa kisline, beta kisline in ksantohumol. Najprej smo uporabili flash (hitro) kromatografijo, nato pa še preparativno kromatografijo. Vmes smo frakcije preverjali z analiznim HPLC, prav tako pa smo okarakterizirali tudi končne izolate. Protibakterijskim učinkovinam smo nato spektrofotometrično in vizualno določili MICe za rast Escherichie coli, Pseudomonas aeruginose, Bacillus cereusa in Pseudomonas fluorescensa. Ugotovili smo, da ksantohumol, alfa kisline in beta kisline delujejo protibakterijsko na po Gramu pozitivne in prav tako na po Gramu negativne bakterije. Najnižje MIC vrednosti na vse preiskovane bakterije je izkazal ksantohumol. Najnižja je bila 3,6 µg/mL za P. fluorescens. MIC vrednosti ksantohumola za preostale bakterije so se gibale od 5,2 do 9,4 µg/mL. Najvišji MIC smo določili pri alfa kislinah za P. aeruginoso z vrednostjo 41,7 µg/mL. MIC vrednosti beta kislin so bile na različnih preiskovanih bakterijah od 15,6 do 31,3 µg/mL.
Ključne besede: hmelj, protibakterijske učinkovine, alfa kisline, beta kisline, ksantohumol, minimalna inhibitorna koncentracija
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 110
Celotno besedilo (4,10 MB) |
