2.
INSTITUT NUJNEGA SOSPORNIŠTVA V SODNI PRAKSISara Antić, 2014, diplomsko delo
Opis: V diplomski nalogi je obravnavan institut nujnega sosporništva, obravnavan je tako z vidika teorije kot z vidika prakse.
Gre za institut po katerem morajo osebe, za katere pravila materialnega prava določajo, da so nujni sosporniki, sodelovati v pravdi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ker se v nasprotnem primeru šteje, da ni tožena prava stranka.
V uvodnem poglavju je obravnavana teoretična stran instituta sosporništva in njegove variacije, v nadaljevanju pa se delo usmerja v obravnavo instituta nujnega sosporništva, pri čemer se omejuje na njegove učinke, ki se odražajo v pravdi ter v razmerju med nujnimi sosporniki. Zadnje poglavje je namenjeno predstavitvi sodne prakse na področju dednega, družinskega, stvarnega in obligacijskega prava, kamor sem povzela ugotovitve, do katerih sem prišla na podlagi predelane sodne prakse.
Bralec tega dela lahko spozna pomen nujnega sosporništva, oblike sosporništva, se seznani s teorijo tega materialnega instituta ter se skozi prizmo sodne prakse seznani s pomenom, ki ga nosi institut v slovenskem pravnem redu. Sestava diplomskega dela bralcu omogoča, nadaljni poglobljen študij instituta nujnega sosporništva.
Ključne besede: sosporništvo, nujno sosporništvo, sodna praksa, aktivna legitimacija, pasivna legitimacija, Zakon o pravdnem postopku, materialano pravo, procesno pravo
Objavljeno v DKUM: 18.12.2014; Ogledov: 3144; Prenosov: 1257
Celotno besedilo (1,18 MB)
