| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA MINIMALNIH STANDARDOV ZA OBVEŠČENOST DOLŽNIKA O POSTOPKIH V NESPORNIH ZADEVAH PO UREDBI ŠT. 805/2004
Sara Žolger, 2021, magistrsko delo

Opis: Evropsko civilno procesno pravo je z razvojem prineslo veliko sprememb in izboljšav v ureditvi določenih procesnih pravil znotraj območja EU ter predvsem omogočilo enostavnejše, enotnejše in hitrejše postopke izvršbe v drugi državi članici z zagotovitvijo polnega načela prostega pretoka sodnih odločb med državami članicami. Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je še posebej pomembna, saj je bil s slednjo uveden postopek evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke in hkrati odprava eksekvature, ki pomeni prosti pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin med državami članicami brez vmesnih postopkov. Odprava eksekvature torej pomeni ukinitev kakršnegakoli postopka v državi izvršbe, kjer bi se opravil preizkus ali sodba iz druge države izpolnjuje pogoje za učinkovanje v državi izvršbe in je močno povezana z načelom medsebojnega zaupanja med različnimi pravnimi redi držav članic. Glede na navedeno je potrebno dodati, da se postopek izdaje sodbe v celoti opravi skladno z nacionalnim pravnim redom države članice. Šele kasneje v primeru postopka za izdajo potrdila o evropskem izvršilnem naslovu se opravi presoja, ali postopek, ki je tekel po nacionalnih pravilih, ustreza vsem zahtevam Uredbe 805/2004. Slednja tako ne vzpostavlja enotnega postopka izvršbe za vse države članice EU in tudi ne pomeni obveznosti za države članice, da prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo minimalnim postopkovnim standardom, ki jih določa. Pomeni le možnost za upnika, da lahko zoper dolžnika uveljavlja izvršbo za svojo terjatev v drugi državi članici na podlagi potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Obenem je potrebno poudariti, da morajo za izdajo le-tega biti izpolnjeni določeni pogoji skladno z Uredbo 805/2004. Posebna pozornost je namenjena pojmu nespornih zahtevkov, saj je v primeru, ko gre za pasivno nesporni zahtevek v nasprotju z aktivno nespornim zahtevkom, za katerega je toženec aktivno izrazil soglasje, potreben še preizkus skladnosti postopka z minimalnimi standardi za postopke o nespornih zahtevkih po Uredbi 805/2004. Minimalni standardi se nanašajo na vročanje listin dolžniku ali zastopnikom dolžnika, zagotovitev ustreznih informacij dolžniku o zahtevku in postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, popravek neskladnosti z minimalnimi standardi in pravno sredstvo v izjemnih primerih. Našteti minimalni standardi so pomembni predvsem z vidika zagotovitve obveščenosti dolžnika o postopkih, ki jih je sodišče uvedlo proti njemu ter zagotavljanju ustrezne procesne garancije v postopku.
Ključne besede: Uredba št. 805/2004, nesporni zahtevek, evropski nalog za izvršbo, minimalni standardi
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 608; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (589,74 KB)

2.
Diplomatska zaščita – učinkovito sredstvo zaščite pri kršitvi človekovih pravic
Sara Žolger, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Diplomatska zaščita – učinkovito sredstvo zaščite pri kršitvi človekovih pravic« sestoji iz uvodnega in glavnega dela razdeljenega na tri glavna poglavja. Uvodni del in prvo poglavje diplomskega dela zajemata splošne informacije o obravnavani tematiki, kjer se osredotočimo na predstavitev oziroma opredelitev osnovne ideje diplomatske zaščite ter neposredno povezanih področij kot so njen razvoj, vrste in splošna kodifikacija. Drugo poglavje diplomskega dela pokriva analizo in predstavitev ključnih pogojev za uveljavljanje zahtevka diplomatske zaščite, slednji so podkrepljeni z dejanskimi primeri v sodni praksi. Zadnje tretje poglavje predstavi tematiko diplomatske zaščite kot posledico kršitve mednarodnega prava s strani druge države. Prav tako so obravnavane vsebine pravne podlage za uveljavljanje diplomatske zaščite ter pravna sredstva, postopki in načini uveljavljanja diplomatske zaščite. Posebna pozornost je na koncu namenjena razvoju človekovih pravic v povezavi z institutom diplomatske zaščite, njunim podobnostim in razlikam. Glavni namen oziroma cilj diplomskega dela se je seznaniti s pomenom diplomatske zaščite in drugimi vplivnimi dejavniki, ki tako posredno kot tudi neposredno vplivajo na njen obstoj, razlago in uveljavljanje.
Ključne besede: diplomatska zaščita, mednarodno pravo, kršitev pravic, državljanstvo
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1124; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (615,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici