1. Varnostno testiranje fizičnega kripto-modula za navidezna zasebna omrežjaAnže Zaletel, Jaka Žužek, Lavra Horvat, Katja Zupan, Sara Železnik, Nina Goršič, Maruša Lipušček, 2016, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti projekt varnostnega testiranja v razvoju in produkciji fizičnega kripto-modula, ki je nujno potrebno pred lansiranjem izdelka na trg. Delo na projektu je bilo usmerjeno v izdelek Code 1 Secure (v nadaljevanju VPN kripto-modul C1S), za katerega je bila narejena primerjava s sorodnimi izdelki, predlagane različne ergonomične oblike ter opisani postopki potrebnih testiranj izdelka za pridobitev certifikatov oz. za doseganje standardov.
Metode:
Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pomočjo študije primarnih in sekundarnih virov. Za potrebe opisa orodij za avtomatizirano testiranje smo delovanje orodij preizkusili in opravili vzorčna testiranja.
Ugotovitve:
Testiranje programske opreme in njene združljivosti s šifrirnimi algoritmi predstavlja najzahtevnejši del testiranj. Ključno stičišče projekta je predstavljal kolaboracijski portal, preko katerega se je evidentiral in spremljal napredek dela. S preizkušanjem orodij za avtomatizacijo opravil je bilo ugotovljeno, da avtomatizirano testiranje prihrani veliko časa in denarja.
Omejitve/uporabnost raziskave
Projektno delo je bilo ciljno naravnano na izdelek VPN kripto-modula C1S, zato se tudi ugotovitve navezujejo nanj. Kljub temu lahko ugotovitve apliciramo na sorodne izdelke.
Praktična uporabnost:
S primerjavo sorodnih izdelkov se pokažejo konkurenčne prednosti VPN kripto-modula C1S pred podobnimi izdelki na trgu ter možnosti za izboljšave. Predlagane so različne ergonomične oblike izdelka glede na ciljne skupine kupcev. Opis možnih testiranj, ki so potrebna za VPN kripto-modul C1S, poda okvirno predstavo o obsegu preizkušanj slehernega tehnološkega izdelka.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Glede na povišan trend zlorab v kibernetskem prostoru je področje kibernetske varnosti, v katerega spada tudi VPN kripto-modul C1S, izrednega pomena. Za ustrezno delovanje kripto-modulov in doseganje pričakovanj uporabnikov je te naprave pomembno dobro testirati.
Ključne besede: informacijska varnost, šifriranje podatkov, kripto-modul, testiranje, analiza trga
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 1225; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (404,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Civilne žrtve oboroženih brezpilotnih letalnikov : magistrsko deloSara Železnik, 2017, magistrsko delo Opis: Uporaba oboroženih brezpilotnih letalnikov se je močno razširila po letu 2001, ko so bili prvič uporabljeni v zračnem napadu v Afganistanu. Za problematično se je izkazala predvsem na območjih izven oboroženih spopadov v t. i. »vojni proti terorju«, kjer so opazne številne posledice na civilnem prebivalstvu. Poleg telesnih in psihičnih je bilo zaznati še ekonomske posledice, spremembe v običajih in navadah skupnosti ter vpliv na vsakdanje življenje civilistov na bombardiranih območjih. Statistika o številu napadov z oboroženimi brezpilotnimi letalniki in o njihovih žrtvah je težko dosegljiva, saj se prikriva njihovo uporabo na že tako nevarnih območjih za nevladne organizacije, raziskovalce in novinarje. Analiza uporabe oboroženih brezpilotnih letalnikov je pokazala neupoštevanje pravil mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v izbiri tarče in identifikaciji žrtev napadov, saj se civilistom ne nudi zadostne zaščite pri uporabi tega vojaškega sredstva. Konkretni zakonodajni okvir o njihovi uporabi še ni bil sprejet ne v evropskem ne v mednarodnem prostoru, čeprav se o posledicah civilnih žrtev razpravlja že več let v sklopu različnih organizacij. Še vedno pa se za napade ne zahteva odgovornosti države izvajalke ali pa se izvaja pristranske in netransparentne preiskave. Primerjava s konvencionalnimi pilotiranimi letalniki ne kaže na učinkovitost novejšega vojaškega sredstva v korelaciji s kolateralno škodo, prispeva pa k negativni propagandi države izvajalke napadov.
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni letalniki, droni, oboroženi spopadi, nesreče, civilne žrtve, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 1696; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Sporazum o priznanju krivde - primerjalni pogled na slovensko ureditev : diplomsko delo univerzitetnega študijaSara Železnik, 2013, diplomsko delo Opis: Sporazum o priznanju krivde se je razvil v angloameriškem pravnem sistemu že pred sedemsto leti. Resničen razcvet pa je doživel v osemnajstem stoletju v Združenih državah Amerike [v nadaljevanju ZDA], kjer že več kot stoletje predstavlja najbolj pogost način reševanja kazenskih zadev. Institut se je zaradi svoje ekonomičnosti in praktičnosti širil tudi v pravne sisteme kontinentalnega prava. Poleg ameriške, smo preučili ureditev zakonodaje in prakse v Nemčiji, kjer so se sporazumi razvijali skozi več kot tridesetletno neformalno prakso. Ta institut pa najdemo tudi po ostalih evropskih državah; državah bivše Jugoslavije, Francije, Italije, Irske, idr. Za strokovno javnost implementacija sporazuma o priznanju krivde v slovensko kazensko pravo v letu 2012 zato ni presenečenje. Kljub temu, da sta Nemčija in Slovenija predstavnici kontinentalnega prava, je slovenska zakonska ureditev sporazuma ostala zvesta njegovemu angloameriškemu izvirniku. Nemčija pa tudi po desetletjih prakse sporazumov ostaja skopa v svoji zakonodaji o tem institutu in razvija posebno obliko, kjer ima sodnik osrednjo vlogo v poteku pogajanj. Kljub stalnemu razvoju instituta in razlikah v zakonodajnih ureditvah posameznih držav, ostaja klasični sporazum o priznanju krivde enak po celem svetu: v zameno za priznanje krivde se obdolžencu zniža kazenska sankcija. Primerjava zakonodajnih ureditev in praktičnih izvedb sporazuma med ZDA, Nemčijo in Slovenijo je pokazala, kako pomembne so posledice instituta za celoten državni kazenski sistem. Do pogajanj in sklepanja sporazum pa pravni strokovnjaki ostajajo kritični ter se zavedajo hudih kršitev etičnih norm in človekovih pravic.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, krivda, priznanje, sporazum o priznanju krivde, ZDA, Nemčija, Slovenija, primerjave, diplomske naloge, plea bargain
Objavljeno v DKUM: 08.08.2013; Ogledov: 3607; Prenosov: 547
Celotno besedilo (512,71 KB) |
