1. Proučitev pričakovanj in pripravljenosti slovenskih podjetij na trajnostno poročanjeSanja Zver, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je osredotočeno na tematiko trajnostnega poročanja podjetij v Sloveniji in Evropski uniji. Zaradi sprejete Direktive o trajnostnem poročanju (CSRD) ter sprejetimi Evropskimi standardi trajnostnega poročanja (ESRS) so v delu proučevana pričakovanja in pripravljenost slovenskih podjetij na trajnostno poročanje. Trajnostno poročanje se osredotoča na poročanje podjetij o njihovem trajnostnem uspehu, upoštevajoč ESG dejavnike, tj. okoljske, socialne in upravljavske vidike njihovega poslovanja. Trajnostno poročanje ima ključno vlogo tako za podjetja kot tudi za družbo kot celoto. S tem postopkom podjetja ocenjujejo svoje vplive na okolje, družbo in gospodarstvo ter poročajo o svojih trajnostnih prizadevanjih in dosežkih. To omogoča podjetjem prevzem odgovornosti za svoja ravnanja ter učinkovito komuniciranje trajnostnih ciljev in dosežkov z vsemi zainteresiranimi stranmi. Poleg tega omogoča vlagateljem, potrošnikom, zaposlenim in drugim deležnikom ocenjevanje trajnostne uspešnosti podjetja ter sprejemanje informiranih odločitev. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili te tematike, vključno s pravili na področju trajnostnega poročanja in pregledom izbranih raziskav v zvezi s trajnostnim poročanjem podjetij.
V raziskovalnem delu magistrskega dela smo izvedli polstrukturirane intervjuje s 15 podjetji, ki so bila pripravljena sodelovati v raziskavi. V vzorec smo vključili podjetja, ki spadajo med subjekte javnega interesa, ki v trenutku izvedbe intervjuja še niso izpolnjevala zahtev za poročanje v skladu z direktivo NFRD, vendar pa v letu 2025 morajo prvič pripraviti trajnostno poročilo za poslovno leto 2024 v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) oziroma direktivo CSRD in ESRS. Analiza pripravljenosti slovenskih podjetij na poročanje o trajnostnosti v skladu z ZGD-1 oziroma s CSRD in ESRS je pokazala naslednje ključne ugotovitve. V trenutku izvedbe raziskave večina podjetij, ki so subjekti javnega interesa v Sloveniji in še ni poročalo o trajnosti, ni bila pripravljena na nove zahteve, kar potrjuje dejstvo, da 10 od 15 podjetij še ni imelo razvite trajnostne strategije, 9 podjetij pa ni bilo seznanjenih s konceptom dvojne pomembnosti in standardi ESRS. Kljub temu so se podjetja zavedala pomena trajnostnega poročanja in niso pričakovala izvzetja iz obveznosti poročanja. Glede oblikovanja notranjih strokovnih skupin je bila večina podjetij neodločena, pri čemer so se nagibali k najemu zunanjih strokovnjakov. Notranje strokovne skupine, ki so bile v podjetjih že oblikovane, pa so bile multidisciplinarne in vključevale zaposlene iz različnih oddelkov, vključno z računovodskim, pravnim, kadrovskim, marketinškim oddelkom in poslovodstvom podjetja. Podjetja so tudi načrtovala dodatna izobraževanja in zaposlitve strokovnjakov za trajnostno poročanje, kar kaže na prizadevanje na izpolnjevanje prihodnjih zahtev obveznega poročanja o trajnostnosti.
Ugotovili smo še, da lahko iz zbranih odgovorov podjetij, ki so bila vključena v vzorec, opazimo, da so podjetja z oblikovano notranjo strokovno skupino tista, ki so že pripravila trajnostno poročilo v skladu (ali delno) s standardi GRI. Glede na razširjeno uporabo teh standardov menimo, da so ta podjetja v prednosti pred ostalimi, saj že imajo izkušnje s pripravo trajnostnega poročila in bodo lažje izpolnila zahteve standardov ESRS. Nasprotno pa bo za podjetja, ki v preteklosti še niso pripravila poročila o trajnostnosti, to prvo poročanje v skladu s standardi ESRS, kar lahko zanje predstavlja dodaten izziv. Opozoriti je treba, da so se v obdobju 2023–2025 zgodile številne spremembe v poslovnem in zakonodajnem okolju, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje podjetij in bi ob ponovni izvedbi raziskave danes lahko vplivale tudi na rezultate raziskave.
Ključne besede: trajnostno poročanje, nefinančno poročanje, CSRD, ESRS, pripravljenost podjetij, pričakovanja podjetij, priprava na poročanje, prva uporaba.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (2,71 MB) |
2. Zunanje revidiranje in podatkovna analitikaSanja Zver, 2021, diplomsko delo Opis: Zaradi tehnologije in tehnološkega napredka ter vse večje digitalizacije poslovanja različnih podjetij sta tudi na področju revidiranja opazna napredek in spremljanje vpeljevanja novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenile oziroma prenovile poslovanje z namenom povečanja kakovosti opravljenih storitev revizijskih podjetij. Med najpomembnejše tehnologije za revizijska podjetja spadajo umetna inteligenca, veriženje blokov, internet stvari, robotska avtomatizacija procesov in podatkovna analitika, ki ji v diplomskem delu posvečamo posebno pozornost.
Glavna prednost podatkovne analitike je, da omogoča pregled 100 % populacije oziroma množice podatkov revidiranega podjetja in ne le posameznih vzorcev, na katerih je do sedaj temeljilo revidiranje računovodskih izkazov revidiranih podjetij. S tem pa lahko revizijsko podjetje odpravi tveganje pri vzorčenju, ki nastane prav zaradi tega, ker revizorji pri svojem delu ne preizkušajo celotne populacije oziroma množice podatkov, temveč le reprezentativne vzorce.
Potreba po podatkovni analitiki je med drugim nastala zaradi vse večjih in obsežnih podatkov, ki so na voljo revizorjem pri revidiranih podjetjih. Revizorji lahko le z uporabo orodij podatkovne analitike omogočijo in v primernem času pregledajo podatke ter s pomočjo orodij prepoznajo trende in anomalije, ki se lahko pojavijo pri posameznih uradnih trditvah poslovodstva, tem pa morajo nameniti posebno pozornost, saj obstaja tveganje za pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih revidiranega podjetja.
V raziskovalnem delu smo naprej medsebojno primerjali zaznane koristi in slabosti glede uporabe podatkovne analitike na podlagi mnenj tujih avtorjev, omejili pa smo se na proučevanje le angleških virov. Največjo korist so tuji avtorji izrazili v možnosti analiziranja 100 % populacije podatkov, s čimer je možno v celoti odpraviti tveganje pri vzorčenju določenih revizijskih postopkov. Pri reviziji računovodskih izkazov je podatkovno analitiko mogoče uporabiti pri naslednjih revizijskih postopkih: analitičnih postopkih, preračunavanju oziroma ponovnem izračunavanju, ponovnem izvajanju postopkov in poizvedovanju oziroma izpraševanju. Nekaterih revizijskih postopkov, kot so zunanje potrditve ali fizični pregled sredstev pri revidiranem podjetju, pa ne bo nikoli mogoče 100-odstotno preveriti, saj je namen revizije le-to izvajati učinkovito in gospodarno ter v ustreznem časovnem okvirju. Pri zaznanih slabostih pa je največja težava v neobstoječih standardih. Trenutni standardi niti ne prepovedujejo niti ne predpisujejo uporabe podatkovne analitike. Revizijska podjetja se torej lahko samostojno odločijo, na kakšen način in kako bodo vpeljale uporabo podatkovne analitike pri reviziji računovodskih izkazov. Glavna skrb pa se pojavlja tudi pri varnosti in zasebnosti podatkov, s katerimi bo ravnalo revizijsko podjetje.
V raziskovalnem delu ugotavljamo tudi, da je podatkovna analitika že v uporabi v velikih revizijskih podjetjih, ki samostojno razvijajo različne programske rešitve oziroma orodja, ki vključujejo podatkovno analitiko glede na svoje potrebe pri revidiranju. Medtem ko je pri manjših revizijskih podjetjih mogoče zaznati omejitve glede začetne investicije in vlaganja v orodja, preoblikovanje znanja in kompetenc zaposlenih, preoblikovanje revizijskega pristopa k revidiranju ter potencialno izgubo oziroma zmanjšanje obsega obračunanih ur zaradi uporabe avtomatiziranih tehnik podatkovne analitike.
Ključne besede: revidiranje, zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, tehnologija, podatkovna analitika, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1309; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. USPOSOBLJENOST VZGOJITELJEV OB NUJNIH STANJIH OTROK V VRTCUSanja Zver, 2014, diplomsko delo Opis: Nujna stanja pri otrocih so najpogosteje povezana z dihali, vročinskimi krči, motnjami zavesti ipd. V diplomski nalogi z naslovom Usposobljenost vzgojiteljev ob nujnih stanjih otrok v vrtcu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so strokovni delavci v vrtcih seznanjeni z nujnimi stanji otrok ter pri tem njihovo usposobljenost. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu smo opisali nekaj najpogostejših nujnih stanj, ki se pojavljajo v vrtcih, omenili pa smo tudi pravilne ukrepe ob določenih nujnih stanjih. V drugem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli ugotoviti, kako so vzgojitelji in vzgojiteljice seznanjene in pripravljene na ukrepanje ob nujnih stanjih in koliko znanja imajo pri tem. Anketne vprašalnike smo razdelili v vse enote vrtcev občine Beltinci, v raziskavo pa je bilo vključenih 33 vzgojiteljic. Ugotovili smo, da vzgojiteljicam primanjkujejo predvsem znanja za ukrepanje ob nujnih stanjih in teoretična znanja za lažjo prepoznavo nujnih stanj.
Ključne besede: nujna stanja, prva pomoč, ukrepanje, otroci, vzgojitelj, pripravljenost.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2014; Ogledov: 2212; Prenosov: 302
Celotno besedilo (396,18 KB) |
